Osebna asistenca igra ključno vlogo pri omogočanju neodvisnega življenja in vključevanja oseb z invalidnostjo v družbo. Omogoča jim ohranitev avtonomije, dostojanstva in kakovosti življenja, hkrati pa je dodatna podpora njihovim družinam in skrbnikom.
Z osebno asistenco do večje vključenosti v družbo
»Na podlagi naših izkušenj opažamo, da osebna asistenca uporabnikom omogoča večjo vključenost v družbo, samostojnost in neodvisnost. Dnevno se srečujemo z življenjskimi zgodbami naših uporabnikov, ki radi poudarijo, da se jim je kakovost življenja zaradi pomoči osebnih asistentov bistveno izboljšala na vseh področjih. Pred uvedbo osebne asistence so si bile osebe z različnimi oviranostmi primorane same priskrbeti potrebno pomoč, velik del te skrbi je padel tudi na pleča družine, ki pred Zakonom o osebni asistenci za to delo niso bili plačani,« pove Davor Knežiček, vodja usklajevalcev osebne asistence iz Zavoda Brez ovir.
Osebam z oviranostmi omogočila življenje v lokalnem okolju
Velik doprinos osebne asistence je tudi dezinstitucionalizacija, kar pomeni, da osebe z oviranostmi lahko ostanejo doma ter samostojno bivajo v skupnosti in lokalnem okolju, številnim ni več treba bivati v institucijah, pove sogovornik. »Uporabniki in uporabnice imajo možnost izbire ter odločanja o svojem življenju. Kakovostne storitve v lokalnem okolju namreč omogočajo ljudem svobodo izbire in socialno vključenost.«
Osebna asistenca je financirana s strani državnega proračuna. Uporabnik ima zakonsko obveznost sofinanciranja osebne asistence v višini polovice zneska denarnega prejemka, ki ga prejema zaradi potrebe po tuji negi in pomoči.
Zaradi prevelike finančne obremenitve zmanjševanje pravic uporabnikov
Knežiček doda, da ostajajo določeni izzivi tega pretežno novega področja in možnosti za izboljšave. »Glavna težava, s katero se dnevno soočajo naši uporabniki in jih opažamo izvajalci, je v tem, da se zadnja leta želi zmanjšati obseg že pridobljenih pravic uporabnikov do osebne asistence, kar zakonodajalec opravičuje s preveliko porabo finančnih sredstev. Težava je tudi pomanjkanje kadra za opravljanje tega dela, ki je povezano z nizkimi plačami asistentov.«
Nov predlog zakona predvideva veliko sprememb
»Zakon o osebni asistenci je v veljavi od januarja 2019, noveliran je bil oktobra 2021 in od lanskega leta se pripravlja novela, ki je bila že drugič v javni razpravi, nazadnje aprila letos. Če bo novela sprejeta, bo začela veljati z januarjem 2025,« pojasni Nenad H. Vitorović, osebni asistent in zastopnik Sindikata osebne asistence (SOA).
»S predlogom zakona o osebni asistenci ministrstvo želi urediti področje izvajanja osebne asistence in zajema spremembo definicije osebne asistence, jasnejšo opredelitev uporabnikov osebne asistence in splošno ureditev sistema izvajanja storitev osebne asistence na način, da bo ta bolj transparenten in na voljo osebam, ki osebno asistenco dejansko potrebujejo. Osebna asistenca se opredeli kot laična pomoč, hkrati pa se definirata tudi aktivnost in invalidnost posameznika. Natančno se opredelijo nadzor in sankcije zoper kršitelje z namenom odpravljanja nepravilnosti pri izvajanju in preprečevanje zlorab,« so nam sporočili z MDDSZ.
Osebna asistenca v praksi
Gabrijela je slepa z minimalnim ostankom vida. Na podlagi zdravstvenih dokumentov je vložila vlogo, da njen partner Damjan postane njen osebni asistent. Na podlagi vloge ju je obiskala državna komisija, sestavljena iz dveh članov, ki je na podlagi obiska in vprašanj pripravila zapisnik in izračunala, da ji pripada pomoč 8 ur na dan oziroma 40 ur na teden.
Pristojni center za socialno delo je na podlagi tega izdal odločbo, ki sta jo oddala na medobčinsko društvo slepih in slabovidnih, kjer so Damjana zaposlili. Pred tem je moral opraviti zdravniški pregled, da so potrdili njegovo sposobnost opravljanja tega dela, ki se je zaradi dodatnih pregledov zavlekel v nekaj mesecev. Ker je tudi sam delni invalid, je moral ZPIZ na podlagi dokumentacije izdati še dovoljenje za opravljanje dela, kar je trajalo skoraj štiri mesece. Celoten postopek od vloge do izdaje dovoljenja je bil dolg skoraj eno leto.
Zdaj je kot osebni asistent zaposlen leto in pol. Dnevno vnaša svoj delovni čas v aplikacijo in ob koncu meseca pripravi poročilo o opravljenem delu in urah.
Menita, da so invalidi bolj zapostavljeni s strani države. »Dvigujejo se socialni transferji, pokojnine, na invalide, ki poleg manjše zmožnosti ali nezmožnosti za delo, potrebujejo tudi dodatne terapije, pa se pozabi. Osebnemu asistentu ne pripadajo niti potni stroški za prevoz uporabnikov,« pove Damjan.
Različni pogledi na novosti v zakonu
Pogajalska skupina izvajalcev, ki se je z ministrstvom pogajala pri pripravi zakona, v celoti zavrača predlog novega Zakona o osebni asistenci in je podala tudi uradno nestrinjanje s predlogom zakona. »Ugotavljamo namreč, da predlog prinaša predvsem večjo birokratizacijo in administrativne zahteve, obenem pa odvzema pravico uporabnika do samostojnega odločanja o izbiri osebnega asistenta in izvajalca osebne asistence, v predlogu lahko namreč uporabnik samo še soodloča,« je kritičen Knežiček.
»Zakon predvideva ustanovitev novega javnega zavoda. Nejasni strokovni in drugi pogoji delovanja javnega zavoda pomenijo tveganje, da se bo osebna asistenca spremenila v institucionalno oskrbo na domu uporabnika. Predlagatelj zakona govori, da bo poslovanje zavoda prineslo finančne prihranke, kar pa nujno pomeni slabšo kvaliteto,« pravi Knežiček.
Ustanovitev javnega zavoda OA je korak v pravo smer
»Z ustanovitvijo javnega zavoda OA bi država prevzela odgovornost za izvajanje OA, ki jo je s samo uzakonitvijo sicer priznala in prevzela, a je z istim dejanjem od nje zbežala, ko jo je preložila ter razdrobila na izvajalce v zasebnem sektorju. Zato ni dvoma, da bi bila ustanovitev javnega zavoda OA korak v pravo smer,« pa pravi Vitorović iz SOA. S tem bodo dobili tudi socialnega partnerja, da po možnosti pridejo do kolektivne pogodbe, kar jim do zdaj ni uspelo, saj izvajalcem OA povečini ni v interesu, da bi se združevali.
Več dokazil za uporabnika
Predlog predvideva tudi več dokazil za uporabnika, ki jih mora vsebovati vloga. Priložiti bo moral dokazila o stopnji in vrsti invalidnosti, zdravstveno dokumentacijo o vrsti in stopnji invalidnosti, zdravstvenem stanju vlagatelja ter uporabi medicinsko tehničnih pripomočkov in drugo dokumentacijo, ki dokazuje vlagateljevo potrebo po osebni asistenci.
Vitorović podpira ta dodatek k zakonu, ki je sicer že do zdaj vključeval več medicinske dokumentacije kot v samem začetku. »Izziv je bil v tem, da člani komisije niso usposobljeni za branje medicinske dokumentacije, zato je nujno, da se vključi zdravnik iz ZPIZ-a, ki pa bi po našem predlogu smel imeti le vlogo tolmača in ne odločevalske moči, da se prepreči medikalizacija osebne asistence.«
Novost so tudi globe za asistente, ki pa niso potrebne, pravi Vitorović, saj so morebitne kršitve urejene z drugimi zakoni, predvsem z delovnopravno zakonodajo, tako da se osebnega asistenta lahko tudi odpusti iz krivdnih razlogov.
