V sedemdesetih letih preteklega stoletja je špansko ministrstvo za kmetijstvo začelo vzpodbujati pridelavo sadja – sajenje dreves avokada in po začetnih uspehih še manga. Oboje so do tedaj že uspešno gojili na Kanarskih otokih. V najjužnejši pokrajini Andaluziji so našli podobne klimatske razmere, predvsem na območju med obalnima mestoma Malaga in Motril.
Gričevnata pokrajina Axarquia ob obali se ponaša z več kot tristo sončnimi dnevi letno in milimi zimami, ko se dnevne temperature sučejo okoli dvajset stopinj Celzija, nočne pa redko padejo pod deset. Zaradi tega se je tega območja oprijelo ime Costa tropical – Tropska obala.
Na tem območju je precej rek, ki naj bi zagotavljale dovolj vode za novo nastalo kmetijsko dejavnost. Ker reke v poletnem času presahnejo, pa so v zaledju zgradili veliko akumulacijsko jezero.
Nižji transportni stroški, okusnejši plodovi
Prednost tropskih pridelkov v Evropi je, da je transport krajši in cenejši kot z drugih kontinentov. Poleg tega sadeži lahko dozorijo na drevesih, saj jih lahko že v dnevu ali dveh pripeljejo do kupcev. Zaradi tega imajo tudi boljši okus, kot če dozorevajo v hladilnicah.
Španski mango prihaja na tržišče od avgusta do decembra, avokado pa od oktobra do aprila. Avokada pridelajo okoli 60 ton letno, manga pa približno polovico manj. Maloprodajna cena obeh sadežev se na jugu Španije suče okoli 2 evra za kilogram.
Toda: Avokado in mango sta izpodrinila oljke in trto …
Dotlej so v pokrajini gojili trto, oljke in mandljevce. Novi pridelki pa so pridelovalcem ponujali tudi do osemkrat višje prihodke. Tako so danes griči posejani skoraj izključno z nasadi manga in avokada. Slednji bolje uspeva v nižjih legah, ker potrebuje več vode, mango pa sadijo nad drevesi avokadovcem. Avokado je sicer znan, da za rast potrebuje veliko vode. Toda španski gojitelji zatrjujejo, da ne bistveno več kot druga sadna drevesa.
Grozi pomanjkanje vode
Zadnja leta zaradi širjenja nasadov in vedno daljših sušnih obdobij začenja primanjkovati vode, od katere je odvisna tudi turistična industrija. Ker vladne rešitve ni na vidiku, se skušajo posamezni pridelovalci prilagoditi razmeram.
Nekateri se pripravljajo na posek starejših manj rodnih dreves, večina pa si prizadeva za čim bolj racionalno porabo vode in dodatno zbiranje deževnice, kjer je to mogoče.
Mnogi so v zadnjih letih uspeli urediti vodnjake iz katerih vsaj v zimskih mesecih lahko črpajo dodatno vodo. Poleg tega se v novih nasadih izogibajo monokulturi in sadijo več vrst sadnih dreves. To ugodno vpliva na ohranjanje rodovitne zemlje in zadrževanje vode v tleh.
