Zimska sezona v gorah: osnovna priporočila PZS

27 oktobra, 2020

Pred pohodom v visokogorje ali sredogorje je v zimski sezoni treba vedeti nekaj osnovnih priporočil, zatorej ni odveč, da si zastavite spodnja vprašanja, ki so jih pripravili na Planinski zvezi Slovenije (PZS).

1. Kje in kako preverim vremenske in snežne razmere?

Pred odhodom v gore moramo vedno preveriti snežne razmere in stanje nevarnosti proženja snežnih plazov. Najboljše informacije boste dobili na spletni strani našega nacionalnega portala za vreme (ARSO). Dodatna pojasnila in opozorila o nevarnostih proženja snežnih plazov redno objavljamo tudi na spletni strani Planinske zveze Slovenije.

»Trebaje še povedati, da v kolikor niste vešči hoje v gore pozimi, predlagam, da se v gore podate skupaj z gorskim vodnikom ali planinskim vodnikom Planinske zveze Slovenije. Hoja v gore pozimi namreč zahteva ogromno znanja in izkušenj ter tudi rokovanja s posebno tehnično opremo, ki je lahko ob nepravilni rabi tudi nevarna. Četudi je stopnjo nevarnosti proženja snežnih plazov nizka (1. ali 2. stopnja), nevarnost obstaja,« opozarja Matjaž Šerkezi.

2. Kakšna oblačila izberem?

V nahrbtnik pozimi vsekakor sodijo toplejša oblačila. Ne bo odveč toplejša puhovka, debelejša kapa in rokavice, nepremočljive hlače, ki imajo podaljšan ledveni del in naramnice, ki preprečujejo, da bi kazali hrbet.

»Osebno se izogibam gamašam, ki služijo, da bi nam sneg zašel za čevlje, saj se pod njimi nabira kondenz, ki v mrazu zmrzne in občutek gibanja ni prijeten. Namesto gamaš imam spodnji del hlač preluknjan in skoznje speljano vrvico, ki jo poveznem pod stopala čevljev in s tem preprečim, da bi mi hlačnice v globokem snegu zlezle gor in snegu omogočile prosto pot v čevlje. Zelo priporočljiva je tudi ovratna ruta, ki ščiti vrat, v hujšem mrazu pa si jo potegnemo čez usta in nos in s tem preprečimo vdihavanje mrzlega zraka.«

3. Ali so potrebni visoki čevlji?

Kot obutev pozimi vedno uporabljamo samo visoke čevlje. »Posebej občutljiv sem pri teži in uporabljam lahke planinske čevlje iz umetnih materialov, ki imajo vodo neprepustno membrano in so enostavni za vzdrževanje. Podplat mora biti tog in dobro narebren, saj se ob obremenitvi ne upogne in nudi varen stop in oporo nogi. Pomembno je tudi, da imajo na petnem delu možnost pritrditve polavtomatskih derez.«

Foto: Matjaž Šerkezi

Nizki športni copati za hojo v gore pozimi niso primerni, saj se pogosto srečujemo s terenom, ki je ne samo zasnežen, ampak tudi pomrznjen. Vsekakor to velja za večino sredogorja in visokogorja pozimi.

4.  Kakšna je izbrana pot?

Svet pozimi in v snegu postane popolnoma drugačen. Marsikje ustaljene planinske poti, ki jih uporabljamo v poletni sezoni, niso primerne ali pa so celo nevarne za hojo, saj se pojavi večja nevarnost snežnim plazovom.

»Če vzamem lahko planinsko pot iz Kamniške Bistrice na Kamniško sedlo, dobi v zimskem času popolnoma drug obraz. Pot, ki je poleti dokaj enostavna, postane pozimi zahtevna. Upoštevati je treba tudi dejstvo, da so dnevi krajši, temperature nižje … Preprosto, na Viševnik se pozimi ne moremo podati v športnih copatih in pajkicah, brez nahrbtnika in obvezne planinske opreme,« dodaja Matjaž Šerkezi.

Vzpon na Viševnik v sončnem zimskem dnevu

5. Palice da ali ne?

Pozimi, za odrasle osebe, da. Nudijo dodatno oporo, pomagajo pri ravnotežju, varujejo kolena. Skratka, hoja v snegu s palicami je varnejša in enostavnejša.

»V globokem snegu bi svetoval še turne smuči ali pa krplje. Edino pri sestopu bi opozoril, da zapestja nimamo vpetega v zapestne trakove, saj je kar nekaj poškodb, ko med sestopom planinska palica pride med noge ali pa jo pohodimo, za sabo potegnemo zapestje in zaradi nenadnega sunka pride do poškodbe zapestja, včasih tudi hrbta. Za otroke palice odsvetujem, saj je za njih pomembno, da si dobro izgradijo osnovno motoriko in ravnotežje.«

6. Kaj narediti, če je napoved močan veter?

Vsekakor je lahko veter dokaj neugoden, sploh v primeru pojava, ki ga imenujemo vejavica, ko po zraku vrtinči snežne kristale, ki kot tisoč igel bičajo izpostavljen obraz. »Sam se pred vetrom zaščitim s puhovko in tanjšo vetrno jakno. Na glavi imam praviloma vedno kapo, saj največ telesne temperature izgubimo čez glavo. Obraz si dodatno zaščitim z ovratno ruto in smučarskimi očali, ki mi omogočajo tudi bistveno boljši vid,« dodaja Šerkezi.

Če hodite v gozdu se lahko pojavi nevarnost padajočih vej, kar je lahko zelo nevarno. »V vsej svoji planinski karieri sem dvakrat doživel vetrolom. Ne bi ga rad nikoli več. Ob močnem vetru sem tudi vedno pozoren, kaj se dogaja nad mano, sploh ko grem čez gozd in se nad mano bohotijo mogočna drevesa z posameznimi suhimi vejami. Previdnost ni nikoli odveč,« ob koncu zaključi Matjaž Šerkezi.

 

Vir: PZS

Nazaj na kategorijo turizem.
(Visited 45 times, 6 visits today)