Prva platinasta trajnostna destinacija: Bohinjsko jezero ni kopališče!

24 julija, 2021
Prva platinasta trajnostna destinacija: Bohinjsko jezero ni kopališče!

Bohinj je kot prva destinacija letos prejel najvišje priznanje Zelene sheme slovenskega turizma, platinasti znak Slovenia Green. V občini Bohinj je iz leta v leto več turističnega obiska. Po eni strani to prinaša veliko pozitivnih učinkov za lokalno skupnost in širše, po drugi strani pa zaradi vse večjih obremenitev prihaja do težav, ki zahtevajo smiselne rešitve in upravljanje. V januarju letos so tako sprejeli Strategijo trajnostnega razvoja območja Bohinjskega jezera (Bohinjske jezerske sklede).

Župan Občine Bohinj Jože Sodja pravi, da je platinasti znak njemu in lahko tudi vsem Bohinjcem v veliko čast, saj so prvi, ki so ga prejeli. „Upam in sem v to celo prepričan, da bodo sledile tudi druge občine. V Sloveniji je čutiti tudi nekaj tekmovalnosti med Občinami, kar je dobro in tudi zato verjamem da bodo sledile,“ še doda. Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj, si želi, da bodo prve naslednje platinaste znake prejele občine v območju Julijskih Alp: „Če bodo z aktivnostmi nadaljevali pri ponovnem ocenjevanju, lahko tudi Bled in recimo tudi Kranjska Gora dokaj hitro pridobita platinasti znak.“

Nova strategija: Bohinjsko jezero ni kopališče

Januarja so v Bohinju sprejeli Strategijo trajnostnega razvoja območja Bohinjskega jezera (Bohinjske jezerske sklede). Prve spremembe, ki prepovedujejo kopalne pripomočke na jezeru, predvajanje glasne glasbe na obali, zadrževanje v kopalkah pri mostu ob cerkvi sv. Janeza in kolesarjenje ob severni obali jezera bodo veljale že to poletje.

„Na območju Bohinjskega jezera je predvsem v poletnih mesecih večje število kopalcev, kar v določeni meri vpliva na stanje priobalnega habitata, ekosistem jezera, predstavlja potencialno nevarnost prenosa tujerodnih vrst ipd. Določeni pripomočki ob svoji številčnosti v poletnih mesecih vplivajo tudi na vizualen in estetski pogled našega jezera, prav tako zadrževanje v kopalkah ali brez oblačil na mostu ali pri cerkvi sv. Janeza, kar služi varovanju ambienta kulturnega spomenika cerkve ter mosta, kot simbola Bohinja, ki sta vključena tudi v naš grb,“ pojasnjujejo na Občini, ki je zato v maju sprejela dopolnitve Odloka o javnem redu in miru, kjer so navedene prepovedi uporabe kopalnih pripomočkov, posebno večje blazine, napihljivi flamingoti in podobne PVC figure, gradovi in podobno.

Namen sprememb Odlokov je, kot poudarjajo, ohraniti podobo naravnega jezera, in ne kopališkega jezera. Ukrepi so namenjeni v smeri preprečevanja nastajanja kopališča, ki bi dajal Bohinjskemu jezeru podobo nekega resorta, ne pa naravne vrednote.

„Kar se tiče teh velikih napihljivih ploščadi nisem imel nobenega strahu ali zadržkov podpisati ta odlok za sprejem na Občinskem svetu. Bohinjsko jezero leži v Triglavskem narodnem parku, ni kopališče, ni morje, ampak alpsko jezero, ki ga moramo s skupnimi močmi ohraniti. Tudi ne gre samo za vnos plastike in s tem tveganje za vnos tujerodnih vrst, ampak tudi za izgled. Menim, da to ne sodi v osrednje območje Triglavskega narodnega parka,“ župan komentira nekaj neodobravanja ukrepov s strani javnosti.

Izboljšali bodo življenje domačinom in doživetje gostom

Direktor Turizma Bohinj pa dodaja, da so v Bohinju neodobravanja na nek način že navajeni, hkrati pa poudarja, da ima vse, kar diši po nepriljubljenih ukrepih, po drugi strani alternativo, ki lahko gostu bivanje ali doživetje celo izboljša. „Če na primer podražimo parkirnino ob Bohinjskem jezeru, na drugi strani vzpostavimo ugodnejša oziroma brezplačna oddaljena parkirišča z brezplačnim prevozom. Pri ukrepih za trajnostni razvoj jezerske sklede pa gre tudi za ukrepe ‘od spodaj navzgor’. Torej za ukrepe, ki jih je na nek način narekovalo lokalno prebivalstvo. Do leta 2019 je število obiskovalcev v Bohinju naraščalo in potreba po ukrepanju je prišla od ljudi, ki tukaj živijo in ustvarjajo, torej od lokalnega prebivalstva. Seveda smo se zavedali, da bo prišlo do negodovanja, vendar so vsi ti ukrepi namenjeni temu, da bo tukaj življenje kvalitetnejše in dobro, da bo poskrbljeno za varovanje in ohranjanje okolja. Konec koncev se nahajamo v osrednjem območju Triglavskega narodnega parka. Tretje, kar je tudi zelo pomembno je, da poskrbimo, da bo tudi doživetje gostov boljše. Trdim, da so vsi ti ukrepi namenjeni ravno temu,“ pojasnjuje. Menijo, da s tem nikomur ne kratijo pravice do obiskovanja Bohinja, nasprotno – z ukrepi, ki jih sprejemajo, je prostora za kvalitetno doživetje Bohinja še za kakšen odstotek več.

Obiski so tu le kratek čas, lokalno prebivalstvo pa celo leto

Da je treba ukrepe sprejemati smiselno in premišljeno, poudarja župan tudi v smislu nasveta drugim občinam: „Naši obiskovalci so tu zelo kratek čas, lokalno prebivalstvo jih občuti vsakodnevno preko celega leta. Menim pa, da so predvsem ukrepi na področju mehke mobilnosti nujno potrebni. Pred leti so nas malo čudno gledali, ko smo zapirali določene poti, višali parkirnine in na drugi strani uvajali alternative. Zdaj se tudi sami soočajo z nujnostjo sprejemanja tovrstnih ukrepov oziroma reševanja tovrstnih problemov. Problemi, predvsem na področju prometa so vse večji in kot država se bomo s tem morali soočiti. Prometna obremenitev posega v okolje, ki tega ne prenese in postane nevzdržno. Brez določenih omejitvenih ukrepov ne bo šlo, komaj vzdržni problemi se namreč lahko hitro sprevržejo v nevzdržne.“

Klemen Langus, Turizem Bohinj: „Turizem mora prisluhniti potrebam lokalne skupnosti in potem lahko v okviru teh potreb predstavlja doprinos kraju. To je edini recept. Turizmu nikoli ne smemo prepustiti prvega mesta in ne sme prevzemati mesto usmerjevalca razvoja v neki skupnosti. To je dolžnost lokalne skupnosti, Občine s strokovnjaki na svojih področjih, ki odražajo potrebe lokalnega prebivalstva. Ta kreira življenje in seveda konec koncev zahteva kakovostno življenje.“

Letos pričakujejo ponovitev lanske sezone

Trenutno v Bohinju pričakujejo nekakšno ponovitev lanskoletne sezone, ko so imeli približno pol milijona nočitev – oz. 65 % v primerjavi z letom 2019.

V prihodnje se bodo v največji meri posvetili na eni strani utrjevanju zastavljenih ukrepov na področju prometa in varovanja okolja, ob tem pa sodelovanju znotraj regije Julijskih Alp in kmetijstvu. „Tukaj tudi na nek način orjemo ledino, v tem delu izjemne povezave kmetijstva in turizma. O tem govorimo že več let, kaj konkretnega pa ne izvajamo, tako smo se zdaj vključili tudi v pripravo strategije razvoja kmetijstva v Bohinju in smo tudi že začeli z izvajanjem ukrepov, zapisanih v strategiji in to v okviru Turizma. To me zelo veseli in je jasen pokazatelj, da mislimo resno. Upam, da bodo tudi na tem področju kmalu vidni rezultati. Konec koncev je urejena krajina največji turistični produkt, ki ga gostom lahko ponudimo,“ pove Langus.

Kakšen je idealen gost Bohinja?

V Bohinju so v strategijo zapisali: »Ta posvečeni prostor je odprt za radovedne, iskateljske, pristnih doživetij sposobne, sanjave in pustolovske, a hkrati do narave in ljudi obzirne, spoštljive in kulturne. Bohinj ni za nezahtevne puščobneže ki se v preobilju brezdelja morajo nekam dati, ampak za zahtevne izbirčneže in ustvarjalne estete izbranega ter izostrenega okusa in svetovljanskih obzorij.«

S pozornostjo do lokalnih turističnih ponudnikov pa župan Jože Sodja dodaja, da je idealen gosti tisti, »ki ostane pri nas več dni, ki obišče tržnico lokalnih ponudnikov, naše restavracije, si ogleda in obišče tudi sosednje kraje. Tak gost bo pri nas tudi izkusil največ, z odlično hrano in domačimi izdelki s certifikatom blagovne znamke Bohinjsko/From Bohinj in ugodnostmi, ki jih bivanje za tri ali več dni prinaša kartica Julijske Alpe: Bohinj«

Ukrepi prometne infrastrukture prinesli izjemne učinke

V občini Bohinj je iz leta v leto več turističnega obiska. Po eni strani to prinaša veliko pozitivnih učinkov za lokalno skupnost in širše, po drugi strani pa zaradi vse večjih obremenitev prihaja do težav, posebej povezanih s prometom in dostopnostjo – zastoji, nepravilno parkiranje, zmanjšana prometna varnost, negativni vplivi na okolje, prostor, podobo krajine ter nezadovoljstvo obiskovalcev in občanov. K reševanju teh težav pristopajo z različnimi ukrepi, tako infrastrukturnimi kot mehkimi.

Eden izmed teh ukrepov so v poletni sezoni 2018 uvedeni organizirani posebni linijski prevozi potnikov z bolj oddaljenih parkirišč do Bohinjskega jezera ter do planine Blato. „Učinki so izjemni,“poudarja Langus. Tudi v času epidemije v lanskem letu so zabeležili več prepeljanih potnikov z brezplačnimi prevozi, kot leto poprej. „Ukrepi se prijemajo in Občina Bohinj ima tukaj jasen načrt, jasno strategijo in financiranje. Vse to je gotovo podlaga za eno najuspešnejših zgodb v Bohinju, jaz bi celo rekel v širšem Slovenskem prostoru. Ne gre zgolj za uvajanje mehke mobilnosti, temveč za spreminjanje navad vseh uporabnikov, domačinov, gostov in obiskovalcev v Bohinju. V Sloveniji smo v vrhu v Evropi po številu avtomobilov na prebivalca in nekako je to tisti najpočasnejši proces, ko se odločamo, da ne bomo uporabili lastnega avtomobila za prihod do neke destinacije,“ pojasnjuje.

Tudi letos dodajajo nekaj novosti, npr. prevoz s parkirišča Ribčev Laz (Kristal) do križišča Vogar−Blato, ki se bo izvajal kot prevoz na klic. Novi sta tudi liniji iz Srednje vasi (Senožet) do Planinske koče na Vojah ter do parkirišča na Vogarju.

Langus priznava, da jih čaka še kar nekaj dela in izzivov za prihodnost pri optimizaciji javnega prometa v Bohinju in pri spodbujanju intermodalnosti: „Torej, da ne razumemo mobilnosti zgolj v uporabi avtomobila oziroma javnega prometa, vlaka ali avtobusa, ampak tudi v uporabi drugih oblik premikanja, kot sta kolesarjenje in hoja.“

Urejajo kolesarske poti, po severni obali jezera zgolj peš

Tako Strategija kot tudi ostali strateški dokumenti Občine Bohinj podajajo izreden pomen kolesarjenja in čim večjega spodbujanja trajnostnega prihoda in potovanja po Bohinju, tudi s kolesi. Nadgrajujejo kolesarsko infrastrukturo, ponudba in povpraševanje po tovrstni rekreacijski in potovalni dejavnosti se povečuje. Veča se število kolesarjev, ki pa za svojo vožnjo uporabljajo veliko pohodniških, gozdnih in drugih nekategoriziranih poti.

Vendar pa kolesarjenje kot velika prednost za kraj, kot priznavajo na Občini Bohinj, prinaša tudi nekaj negativnih posledic za okolje. „Prihaja do konflikta med pohodniki in kolesarji, predvsem na pohodnih poteh ter mešanih površinah, ter v naravnem okolju povzroča spremembo reliefa in vegetacije (zbijanje tal, erozija na voznih poteh, sprememba vegetacije), ki pa se s trendom vse večjega števila električnih koles še povečuje.“ Ta problematika je predstavljena tudi v Strategiji, zato so za cilj zastavili umik kolesarjev iz neposrednega obalnega pasu, izboljšavo varnost pešcev in kolesarjev ter zmanjšanje tveganja za degradacijo delov obale Bohinjskega jezera, ki so zaenkrat še dokaj neokrnjeni.

 

Članek je bil objavljen v reviji Eko dežela Turizem 2021.

 

 

 

 

Nazaj na kategorijo turizem.
(Visited 204 times, 9 visits today)