Sirarki med pripravo sira | Foto: Ciril Jazbec, Tent Film, STO
Skupaj s Švico, Francijo in Italijo je oddala predlog za vpis alpske prehranske dediščine. O njem bo UNESCO odločal predvidoma konec leta 2027.
Kaj vključuje alpska prehranska dediščina in zakaj je pomembna?
Alpska prehranska dediščina združuje znanja, prakse in način življenja, povezane z gorskim okoljem.
Gre za živo dediščino, ki vključuje:
- planinsko pašo in predelavo mleka,
- pripravo tradicionalnih jedi (npr. mohant, bovški krafi),
- čebelarstvo in sadjarstvo,
- lokalne načine pridelave hrane.
Dediščina je tesno povezana z identiteto alpskega prostora in trajnostno rabo naravnih virov.
Kaj lahko pomeni vpis na Unesco?
Gre za prvi primer, da Slovenija kandidira za vpis v register dobrih praks varovanja, ne le na reprezentativni seznam dediščine.
»Unescov register dobrih praks varovanja omogoča izmenjavo uspešnih pristopov in spodbuja razvoj novih modelov varovanja dediščine,«
poudarja Slovenska turistična organizacija.
Posebna vrednost predloga je tudi mednarodno sodelovanje, saj alpska dediščina presega državne meje.
Izzivi: podnebne spremembe in izguba znanja
Alpska prehranska dediščina se sooča z več izzivi, med njimi so podnebne spremembe, pritiski na gorske ekosisteme, spremembe na podeželju pa tudi izguba medgeneracijskega znanja.
Zato predlog uvaja skupnostne programe varovanja, ki poudarjajo prenos znanja in vključevanje dediščine v lokalne dobavne verige.
Slovenija in nesnovna dediščina
Slovenija ima na Unescovem seznamu nesnovne kulturne dediščine že sedem vpisov, med njimi več večnacionalnih.
7 vpisov Slovenije na seznam nesnovne kulturne dediščine UNESCO:
- Škofjeloški pasijon (2016)
- Obhodi kurentov (2017)
- Klekljanje čipk v Sloveniji (2018)
- Suhozidna gradnja (2018, večnacionalni vpis)
- Lipicanec – reja konj (2022, večnacionalni vpis)
- Čebelarstvo v Sloveniji (2022)
- Tradicionalna babiška praksa (2022, večnacionalni vpis)
Nova kandidatura pomeni korak naprej – od prepoznavanja dediščine k aktivnemu razvoju modelov njenega ohranjanja.
Alpska prehranska dediščina ni le del preteklosti, temveč tudi razvojna priložnost – za lokalno gospodarstvo, turizem in trajnostne prehranske sisteme, poudarja STO.
