Turizem prinaša prihodke, razvoj in delovna mesta. Toda vse več držav se hkrati sooča tudi z vprašanjem, kje je meja med obiskom narave in njenim preoblikovanjem v »kuliso za fotografije« ali celo resort.
Turistov je vse več, skriti kotički pa na družabnih omrežjih ne ostanejo skriti
Po podatkih Slovenske turistične organizacije je Slovenijo leta 2025 obiskalo skoraj 7 milijonov turistov, ki so ustvarili skoraj 17,8 milijona prenočitev. To je približno 6 % več kot leto prej. Število tujih gostov se je povečalo za 8 %.
Slovenija se že leta predstavlja kot zelena in trajnostna destinacija, kar ji prinaša veliko mednarodne pozornosti. Hkrati pa rast obiska pomeni tudi večji pritisk na najbolj priljubljene naravne lokacije.
Strokovnjaki že več let opozarjajo na pojav tako imenovanega »Instagram turizma« – obiskovanja lokacij predvsem zaradi fotografij in objav na družbenih omrežjih. Zaradi viralnih posnetkov lahko posamezna lokacija v zelo kratkem času postane turistična atrakcija.
Težava ni nujno v številu obiskovalcev, temveč v načinu obiska. Vedno več upravljavcev naravnih območij opozarja na:
- hojo izven poti,
- množično fotografiranje na občutljivih območjih,
- nabiranje rastlin,
- puščanje odpadkov in
- ustvarjanje gneče na mestih, ki za tak obisk niso bila načrtovana.
V številnih državah so morali zaradi pritiska obiskovalcev že omejevati dostop do nekaterih naravnih znamenitosti ali uvajati dodatne zaščitne ukrepe.
Tudi v Sloveniji se pojavljajo opozorila – in odziv ljudi, ki jih skrbi za naravo
Čeprav Slovenija za zdaj še ne velja za primer ekstremnega množičnega turizma, se občasno pojavljajo opozorila o pritisku na najbolj obiskane kraje.
Med njimi so predvsem območja okoli Blejskega jezera https://www.ekodezela.si/eko-turizem/tako-bodo-letosnjo-sezono-na-bledu-urejali-turisticne-tokove/ , Bohinja, Triglavskega narodnega parka, Soške doline in nekaterih obalnih lokacij.
Na družbenih omrežjih se vse pogosteje pojavljajo tudi priporočila za »skrite lokacije«, ki po viralnih objavah pogosto niso več posebej skrite. Med ljubitelji narave zato potekajo razprave, ali je objavljanje natančnih lokacij občutljivih območij sploh odgovorno.
Turistični strokovnjaki opozarjajo, da dolgoročno uspešen turizem ni odvisen le od števila obiskovalcev, ampak predvsem od tega, ali naravno okolje ostane ohranjeno tudi za prihodnje generacije.
Velika razlika je namreč med obiskom narave in njenim potrošniškim izkoriščanjem. Če postane glavni cilj zgolj fotografija, video ali dokaz prisotnosti na določeni lokaciji, se lahko hitro izgubi nekaj bistvenega: spoštovanje prostora, zaradi katerega smo tja sploh prišli.
Morda največji izziv ni število turistov
Razprava o turizmu se pogosto vrti okoli številk. Toda največji izziv morda ni samo rast obiskovalcev, temveč, kako dojemamo naravo. Jo vidimo kot prostor miru, življenja in sobivanja z drugimi vrstami – ali pa kot ozadje za vsebino, ki jo bomo objavili za všečke?
