Slovenska mesta pridobivajo sloves butičnih petzvezdičnih destinacij

2 junija, 2020

Ne le v prestolnici, mestni turizem se hitro širi po vsej Sloveniji. S preusmerjanjem turistov iz mesta lahko Ljubljano hkrati sprostijo in pustijo prijetnejšo za prebivalce in obiskovalce, ki se odločijo ostati, obenem pa promovirajo in ustvarjajo dobiček od turizma še drugim destinacijam in ponudnikom. Tako imajo korist od uspeha prestolnice prav vsi.

Nina Šprohar

 

Turisti vse raje obiskujejo slovenska mesta, opažajo v Združenju zgodovinskih mest Slovenije (ZZMS). Ta so, z izjemo Ljubljane, povečini mala podeželska mesta. »Ob upoštevanju, da je Slovenija razmeroma majhna država, ki jo je mogoče po dolgem in počez prevoziti v pičlih nekaj urah, se trend nagiba k izletom, ki vključujejo več turističnih točk,« dodajajo. Tako namreč gostje obiščejo več destinacij v enem potovanju, prav to pa je tudi cilj ZZMS, ki si prizadeva povezovati zgodovinska mesta po vsej Sloveniji in jih turistom predstaviti kot skupno zgodbo celotnega slovenskega prostora, ki temelji na doživetjih, povezanih z bogato zgodovino in kulturno dediščino.

»Gost se bo, če bo ves dan preživel le v portoroškem hotelu, prav gotovo dolgočasil, če pa ga povabimo v Piran, kjer je na voljo pestra ponudba kulturnih vsebin, denimo na sprehod po veličastnem mestnem obzidju, obisk katere izmed 12 piranskih cerkva, doživetje Pirana ob interaktivni predstavitvi v Mediadomu ali na kosilo v katero izmed dobrih piranskih gostiln, bo njegova izkušnja Portoroža, Pirana in Slovenije prav gotovo bolj bogata in polna doživetij. Pri takem gostu je večja verjetnost, da se bo še vrnil,« menijo v ZZMS, kjer opažajo, da je tako razumevanje turizma pri nas še problematično, a se počasi izboljšuje.

Gostje so vse zahtevnejši, razširiti je treba ponudbo

»Vse več je hotelov, ki razumejo, kako pomembno je gostu ponuditi več kot le prenočišče. Je pa pri takšni dodatni ponudbi ključno sodelovanje vseh, ki v destinaciji delujejo na področju turizma,« pravijo v ZZMS. Hkrati s številom gostov se po njihovem mnenju povečujejo tudi pričakovanja. Gostje so namreč dobro obveščeni in vse bolj zahtevni, to pa spodbudi ponudnike, da stremijo k izboljšanju turistične ponudbe. Na katerem področju imamo največ težav? »Pri turistični infrastrukturi, je pa tudi v zgodovinskih mestih nekaj uspešnih in kakovostnih nastanitev. Poleg tega je treba razširiti in dodelati ponudbo doživetij, saj običajen obisk muzeja za obiskovalce ni več dovolj. Vse več je rešitev, ki destinacije in zanimivosti predstavijo interaktivno – Slovenska turistična organizacija (STO) ter ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) denimo spodbujata uporabo sodobnih digitalnih orodij pri predstavitvi kulturne dediščine,« pravijo v ZZMS. Ta pridejo v poštev predvsem takrat, ko ni več materialnih ostankov, ostajajo pa zgodbe in legende, ki jih s pomočjo digitalnih orodij povemo bolj doživeto in dosežemo boljšo vizualizacijo. »Še vedno pa velja, da je kulturna dediščina s svojimi materialnimi ostanki najboljša turistična atrakcija,« sklenejo.

Zelena shema slovenskega turizma

V Turistično gostinski zbornici Slovenije (TGZS) omenijo tudi že uveljavljeno Zeleno shemo slovenskega turizma, v katero se vključuje čedalje več ponudnikov in destinacij, pa tudi Slovenija kot država je certificirana kot trajnostna destinacija. »Prav zato gostje skoraj vse dele Slovenije občutijo kot trajnostno naravnane in prijazne do obiskovalca. S to usmeritvijo po našem mnenju slovenski turizem ostaja zanimiv in vreden obiska,« dodajajo.

Turiste privabijo edinstvene izkušnje

Turistična destinacija Šaleška dolina povezuje turistično ponudbo mestne občine Velenje in občine Šoštanj. Za tuje obiskovalce mesti ponujata doživetja, zgodbe, sprostitev in druge možnosti za preživljanje prostega časa. Pravijo, da je v poletnih mesecih pestro dogajanje na Velenjski plaži, naravnem kopališču ob Velenjskem jezeru, celoletni dostop pa ponuja podzemlje v muzeju premogovništva, kjer lahko obiskovalci 160 metrov pod zemljo izkusijo petzvezdično gastronomsko doživetje Velenje underground – atrakcijo, ki je uvrščena v zbirko Slovenia Unique Experiences. Velenjski grad, kjer domuje muzej, obiskovalce navduši z najbolje ohranjenim okostjem mastodonta v Sloveniji. »Obiskovalci so navdušeni tudi nad drugimi enotami muzeja: Kavčnikovo domačijo, Muzejem usnjarstva na Slovenskem, Grilovo domačijo, Spominsko sobo v Topolšici, Interpretacijskim centrom 1991, Hišo mineralov. Družine z otroki se rade sprehajajo po Pozojevi grajski poti, ki povezuje gradove v Velenju,« pravi Tina Belina z Zavoda za turizem Šaleške doline.

 

Pomembni so poslovni gosti

Ker je Velenje najmlajše slovensko mesto, se od drugih razlikuje po novejši mestni arhitekturi. Današnji obiskovalci Velenja pridejo v mesto v poletnih mesecih, obiščejo katerega od festivalov, si ogledajo muzeje ali si privoščijo oddih ob Velenjskem jezeru ali na podeželju. »Poleg teh obiskovalcev v Velenje in Šoštanj prihajajo tudi poslovni gosti čez vse leto, kar je povezano predvsem z njihovim poslovnim interesom v katerem izmed podjetij,« doda Tina Belina.

Promocija destinacije je za uspeh nujna

Šoštanj zaznamuje staro trško jedro, pohvali pa se lahko tudi z bogato tradicijo usnjarstva, ki je predstavljena v Muzeju usnjarstva na Slovenskem. Stalne zbirke kulturne dediščine so na ogled v Vili Mayer, dobro obiskani pa so centri za sprostitev, kot sta Terme Topolšica in Wellness center Zala.
Šaleška dolina se ponaša tudi z največjim otroškim festivalom v Sloveniji, to je Pikin festival, ki se odvija vsako leto v septembru – z glavno junakinjo v mislih pripravljajo tudi interaktivno mobilno aplikacijo, namenjeno predvsem družinam z otroki, ki bo na sodoben način predstavila mesto Velenje.

Na Zavodu za turizem Šaleške doline nagovarjajo goste k daljšemu obisku, razvijajo dodatno ponudbo za obiskovalce in ponujajo večdnevne integralne turistične produkte. »Za prodajo turističnih paketov smo leta 2017 registrirali dejavnost turistične agencije in se posvetili komunikaciji z notranjimi in zunanjimi javnostmi, digitalnemu trženju, nastopih na sejmih in podobno,« pravi sogovornica in doda: »Zaradi trenutne gospodarske situacije in turističnih tokov iz tujine bomo aktivnosti usmerili ne samo v tuje trge, temveč se bomo osredotočili tudi na domači trg. Kot posledico naštetih aktivnosti pričakujemo povečanje števila prihodov gostov in prenočitev.«

Bogata umetniška scena v Kranju

Mesto Kranj je zraslo na skali med rekama Savo in Kokro in se lahko pohvali s šest tisoč let dolgo zgodovino. V tej je nastalo veliko zanimivih zgodb, svoj pečat so v mestu pustile številne pomembne osebnosti, kot so slikar Leopold Layer, izumitelj fotografije na steklo Janez Puhar, arhitekt Jože Plečnik in pesnik France Prešeren, čigar največji del dediščine je prav v tem mestu. V Prešernovi hiši je urejen spominski muzej, pesnikovo zadnje počivališče pa je danes spominski par Prešernov gaj. Zaradi naštetega ter tudi po zaslugi številnih kulturnih dogodkov (Mednarodni festival likovnih umetnosti, Teden slovenske drame, Festival Kaos, Jazz Kamp in drugi) je kraj dobil ime Prešernovo mesto. Urša Erjavc z
Zavoda za turizem in kulturo Kranj poudarja, da Kranj ponuja tako mestno življenje z butičnimi trgovinami, kavarnami, bogato umetniško sceno in razvito turistično infrastrukturo kot tudi sprostitev v naravi. »Kranj stoji na skali in se dviguje nad 30 metrov globokim kanjonom reke Kokre, ki je drugi najvišji mestni kanjon v Evropi. Zelen kanjon sredi mesta ponuja oddih in sprostitev v naravi le nekaj metrov od mestnega vrveža. Zato Kranjčani radi rečemo, da smo z eno nogo v naravi in z drugo v mestu.«

Turizem in gastronomija z roko v roki

Tudi v Kranju je zaznati rast turizma, število obiskovalcev se je po podatkih državnega statističnega urada (Surs) v zadnjih petih letih podvojilo. »Pozicioniranju Slovenije kot zelene, butične destinacije za zahtevnega obiskovalca, ki išče petzvezdična doživetja, se želimo približati tudi mi,« pove sogovornica in nadaljuje: »Zato iščemo lokalna doživetja, povezana z lokalno kulinariko, naravno in kulturno dediščino destinacije ali pomembnimi osebnostmi, ki živijo ali soustvarjajo v destinaciji.« V pripravi imajo dve novi doživetji z dodano višjo vrednostjo, vezano na Franceta Prešerna ter Janeza Puharja.

 

Ljubljana je idealno izhodišče za raziskovanje Slovenije

Ljubljana se je od leta 2007 precej spremenila, kar je pripomoglo k izboljšanju kakovosti bivanja. Za največ sprememb v najkrajšem možnem času jo je leta 2014 nagradila evropska komisija in ji podelila ugledno priznanje Evropske zelene prestolnice 2016. O spremembi nekoč zaspanega mesta v privlačno, sodobno prestolnico so kmalu izvedeli tudi tujci in Ljubljana se je začela redneje uvrščati na sezname zaželenih destinacij za turistični ali poslovni obisk.

Nina Kosin iz Turizma Ljubljana meni, da obiskovalci Ljubljani še vedno priznavajo odlično razmerje med kakovostjo storitev in ponudbe ter ceno. »Slovenska prestolnica je znana kot zelena, čista, varna in živahna s pestro gastronomsko ponudbo in več kot 14 tisoč dogodki na leto. Ima tudi številne muzeje, galerije in druge znamenitosti.« Popotniki jih najraje obiskujejo z ljubljansko turistično kartico, saj poleg nižjih vstopnin v znamenitosti Ljubljane in regije osrednja Slovenija zagotavlja brezplačne prevoze po mestu in na Ljubljanski grad, brezplačni internet, izposojo kolesa, vodene oglede in vožnjo z ladjico.
V želji, da Ljubljana ostane butična destinacija, ki je v prvi vrsti namenjena njenim prebivalcem, si prizadevajo za celoletni mestni turizem brez sezone in usmerjanje turističnih tokov v regijo osrednja Slovenija in širše. »Ljubljano vedno opišemo kot idealno izhodišče za dnevne izlete po vsej državi. Zavedamo se namreč, da s preusmerjanjem turistov iz mesta hkrati sprostimo Ljubljano in jo pustimo prijetnejšo za prebivalce in obiskovalce, ki ostanejo, hkrati pa promoviramo in ustvarjamo dobiček od turizma tudi drugim destinacijam in ponudnikom,« pravi sogovornica in poudari: »Tako imajo od uspeha prestolnice lahko več vsi.«

Inovativni pristopi in odlična hrana

Ljubljana prisega tudi na svojo kulinarično ponudbo. Poleg priznanih kuharskih mojstrov in restavracij, ki so postale del kulinaričnega vodiča Gault & Millaut, ponuja pestro ponudbo ulične prehrane. Eden izmed najbolj priljubljenih dogodkov med meščani in obiskovalci je Odprta kuhna. Poleg tega bodo v Ljubljani pripravili Evropski simpozij hrane, Doživljajsko večerjo, sprehod Gourmet Ljubljana Crawl, Ljubljana Soul Chef in festival November Gourmet Ljubljana. »Projekti, ki jih izvajamo na področju kulinarike, so lani v Londonu Ljubljano uvrstili med najboljše kulinarične destinacije sveta,« pravi Kosinova. Od lani je na voljo doživetje, kjer se obiskovalci skupaj z vodnikom sprehodijo po ljubljanski tržnici, okušajo sveže pridelke s stojnic in druge dobrote lokalnih ponudnikov, ogled pa sklenejo z Ljubljanskim zajtrkom iz svežih pridelkov in izdelkov s tržnice. Za novo doživetje Dobimo se na plac’ je Turizem Ljubljana prejel nagrado snovalec, s katero STO podpira uresničevanje ustvarjalnih in inovativnih idej s področja turizma. Predlanskim pa so ponudbo dopolnili z Brko turo, ki jo je uredništvo EasyJet Travel Magazine decembra 2018 izbralo za najboljšo vodeno kolesarsko turo leta. Brko tura, edinstveno doživetje Ljubljane skozi zgodbe o treh brkačih – Jožetu Plečniku, Ivanu Cankarju in Rihardu Jakopiču, je tudi eden izmed prvih prejemnikov znaka Slovenia Unique Experiences, ki jih STO podeljuje petzvezdičnim doživetjem.

»Zaradi izjemno velikega obiska je treba objekte vsako leto prenavljati«

Bled ostaja turistično oblegana destinacija, ki iz leta v leto opaža več obiska. Obiskovalce poleg naravne in kulturne dediščine vabijo festivali in dogodki, še vedno pa sta najbolj obiskana Blejski grad in Blejski otok, ki ju vsako leto obišče več kot pol milijona ljudi. Zaradi velikega obiska so po besedah Romane Purkart s Turizma Bled na objektih nujne vsakoletne prenove in izboljšave, namenjene ohranjanju kulturne in sakralne dediščine. Na Blejskem gradu je več točk, ki obiskovalce seznanijo z življenjem na gradu: muzej, ki ilustrira zgodovino Bleda vse od prvih naseljencev, grajska tiskarna z rekonstrukcijo Gutenbergove lesene tiskarske stiskalnice z možnostjo spominskega odtisa, grajska klet z degustacijami in demonstracijo stekleničenja vina, grajska kovačnica z možnostjo odtisa spominskega kovanca in z iluzionističnimi freskami poslikana grajska kapela.

Maribor ponuja zelene produkte in pristen stik z domačini

Drugo največje slovensko mesto Maribor leži v objemu zelenih pohorskih gozdov in sončnih vinorodnih gričev ter reke Drave, ki se vije skozenj. Ob reki v središču mesta se bohoti najstarejša trta na svetu, medtem ko se mesto ponaša s prestižnimi nazivi, kot sta Evropska prestolnica kulture 2012 in Evropsko mesto športa 2018. Mesto z obilico starih stavb ponuja predvsem kulturna izkustva in spoznavanje mestne zgodovine. Kot v drugih mestih tudi tu opažajo rast turizma, v prihodnosti pa nameravajo prav tako oblikovati butične, petzvezdične turistične produkte s pridihom lokalnega in trajnostnega. »Zadovoljiti želimo potrebe zahtevnih gostov, od družabnih ‘foodijev’, ki jih ob gastronomskih užitkih zanimajo tudi kulturne vsebine, do zelenih raziskovalcev, ki dejavnosti v naravi dopolnjujejo s povpraševanjem po zelenih produktih destinacije in željo po pristnih stikih z domačini,« pravi Monika Jurišič Hlevnjak z Zavoda za turizem Maribor – Pohorje.

(Visited 35 times, 1 visits today)