V pandemiji pomorski tovorni promet deluje nemoteno

19 aprila, 2021
Nina Šprohar

»Kako se bodo zaradi pandemije spremenili razvojni trendi, je še prezgodaj govoriti,« pravijo v Luki Koper, a zaenkrat delujejo normalno in zagotavljajo storitve vsem svojim strankam. Tudi na špediterje epidemija ni imela slabega vpliva, kvečjemu obratno – trgovina se je v tem času močno okrepila.

 

Zlasti ladjarji so se morali hitro prilagoditi

Pandemija je med drugim povzročila spremembe v industrijski proizvodnji in s tem v celotnih dobavnih verigah, kar je posledično vplivalo tudi na blagovne tokove. Kot pravijo v Luki Koper, so se predvsem ladjarji morali hitro prilagoditi, iskati nove priložnosti in optimizirati svoje poslovanje. Kako se bodo zaradi pandemije spremenili razvojni trendi, pa je po njihovih besedah še prezgodaj govoriti. »Vsekakor pa bo tudi v prihodnje v prednosti tisti, ki se bo lahko hitro odzval na nenadne spremembe in negotove razmere,« ocenjujejo in dodajajo, da bo še največji pečat pandemija najbrž pustila na segmentu potniških križarjenj, ki šele zdaj išče rešitve, kako delovati v post-pandemičnem obdobju.

Luka Koper je v času epidemije postala največje sredozemsko pristanišče za avtomobile in peto v Evropi.

 

Po izboljšanju zdravstvenih in gospodarskih razmer pričakujejo ponovno rast pretovora

Luka Koper je medtem postala največje sredozemsko pristanišče za avtomobile in peto v Evropi. Že ves čas epidemije normalno deluje in nemoteno zagotavlja storitve vsem svojim strankam, zato je bil vpliv epidemije na poslovanje manjši kot v nekaterih drugih pristaniščih. Kot pravijo, je tudi pretovor najpomembnejše blagovne skupine, kontejnerjev, ostal stabilen, skoraj na ravni iz leta 2019.

»Zaradi pravočasne uvedbe zaščitnih ukrepov in zahvaljujoč odgovornosti naših zaposlenih in vseh ostalih, ki delajo na območju pristanišča, smo v času epidemije zagotovili nemoteno delovanje pomorske oskrbovalne verige za potrebe Slovenije in številnih držav v našem zaledju. Družba je pandemično leto 2020 izkoristila za nadaljevanje izvajanja naložb v povečevanje pristaniških zmogljivosti, saj se po izboljšanju zdravstvenih in gospodarskih razmer, povezanih s pandemijo, pričakuje ponovna rast pretovora,« pojasnjujejo.

 

Sodelujejo tudi pri vzpostavljanju železniških storitev do zalednih trgov

Kljub temu še vedno skrbijo za svojo konkurenčnost in ohranitev položaja v Jadranu in Sredozemlju. V prvi vrsti želijo z novimi naložbami – predvsem v strateška segmenta kontejnerjev in avtomobilov – odgovoriti na pričakovanja ladjarjev oziroma končnih strank glede ustreznih pretovornih in skladiščnih kapacitet in produktivnosti. »Ko logisti danes izbirajo pristanišča, je ključni dejavnik odločanja tudi dobra železniška povezava z zaledjem, torej, kako velike količine blaga čim hitreje in čim ceneje pripeljati do končne destinacije. Zato skupaj s poslovnimi partnerji sodelujemo pri vzpostavljanju železniških servisov do zalednih trgov, kar celotnemu pristanišču kot členu logistične verige daje dodatno privlačnost,« pojasnjujejo. Vzporedno pa krepijo tudi digitalizacijo in povezljivost z vsemi akterji v pristanišču – od državnih organov do vseh logistov.

Ladje so še vedno polne, trgovina pa v polnem razcvetu.

 

Predvidevanja o padcu prometa se niso udejanjila

Gracijan Necmeskal, predsednik Zveze pomorsko prometnih agencij pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) in direktor podjetja TPG Agent, podobno pravi, da na špediterje epidemija ni imela slabega vpliva, kvečjemu obratno – trgovina se je precej povečala. »Na začetku epidemije, marca lani, tega še nismo vedeli. A na koncu smo ugotovili, da se nobeno predvidevanje o padcu prometa ni udejanjilo. V Evropi so proizvodnje imele težave z normalnim obratovanjem, na drugi strani pa so Kitajci že kmalu obračunali s Covidom-19 in zagnali svoje proizvodne kapacitete, zato se je trgovina začela povečevati,« pojasnjuje.

Ko logisti danes izbirajo pristanišča, je ključni dejavnik odločanja tudi dobra železniška povezava z zaledjem, torej, kako velike količine blaga čim hitreje in čim ceneje pripeljati do končne destinacije.

 

Ker so bile številne trgovine zaprte, se je začel povečevati uvoz

Opazili so, da so se ljudje v času omejitve gibanja začeli ukvarjati z urejanjem hiš, vikendov, vrtov, saj so bila naročila gradbene opreme, vrtnih garnitur in podobnih produktov v porastu. Podobno je bilo z oblačili. »Ker so bile številne trgovine zaprte, se je začel povečevati uvoz. Ljudje so bili prepuščeni nakupom preko interneta,« stanje med epidemijo opisuje Necmeskal. Ne le uvozne, tudi izvozne cene blaga so se povečale, cene pomorskih prevozov pa so po sogovornikovih besedah dosegle rekordno raven. Ladje so še vedno polne, trgovina pa v polnem razcvetu, zato Necmeskal ne računa, da bi se trend mednarodne trgovine in pomorskega prometa kaj kmalu ustavil. Nasprotno, v Luki Koper se špediterji soočajo s pomanjkanjem prazne kontejnerske opreme, tudi na Daljnem vzhodu čakajo nanjo, kar kaže na povečanje izvoza. Necmeskal pričakuje, da bo tako vsaj do konca junija, šele potem bi se lahko začeli posli počasi vračati v stare tirnice. »Vse bo odvisno od stanja v Evropi, pa tudi v ZDA,« še dodaja.

 

Drugi tir bo gradil Kolektor

Na 2TDK so že izbrali izvajalca za prvi in drugi odsek drugega tira – oba bo gradil Kolektor. Gre za enega največjih infrastrukturnih projektov v Sloveniji, ki bo spodbudil razvoj Luke Koper in slovenskega gospodarstva, predvsem logistike.

 

(Visited 69 times, 1 visits today)