V nekaj letih bi lahko električna vozila postala cenejša od bencinskih

16 aprila, 2021
Andreja Šalamun

»S povečevanjem proizvodnih zmogljivosti in z izboljševanjem kakovosti akumulatorjev (t. i. baterij, op. a.) bo tehnologija električnih vozil postala cenejša in dostopnejša širši množici. Pričakujemo lahko, da bodo električna vozila v nekaj letih cenejša od bencinskih,« pravi prof. dr. Robert Dominko s Kemijskega inštituta.

»Naša politika nas je želela priključiti na nemško-francoski vlak, zdaj pa na področju elektromobilnosti mimo nas drvijo že Višegrajci,« pravi dr. Robert Dominko, ki sodi med vodilne strokovnjake na področju baterij v svetu.

»Menim, da je ostalo le še nekaj skeptikov, ki ne verjamejo v prehod iz motorjev na notranje zgorevanje v električna vozila,« trenutno stanje na področju elektromobilnosti opiše znanstveni svetnik na ljubljanskem Kemijskem inštitutu in izredni profesor na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, pomočnik direktorja evropske mreže Alistore-ERI in koordinator evropskih projektov HELIS ter EUROLIS, izredni član Inženirske akademije Slovenije prof. dr. Robert Dominko. »Tranzicija se seveda ne more zgoditi čez noč, saj je treba zagotoviti proizvodne zmogljivosti in tudi operativne zmožnosti,« se zaveda Dominko, ki je eden od vodilnih raziskovalcev na področju baterij ne le v Evropi, temveč v svetu. Prepričan je, da bo s povečevanjem proizvodnih zmogljivosti in z izboljševanjem kakovosti akumulatorjev tehnologija postala cenejša in dostopnejša širši množici. »Lahko pričakujemo, da bodo električna vozila v nekaj letih cenejša od bencinskih in do takrat bo treba rešiti težavo polnilnic, ki bodo oskrbovane iz obnovljivih virov električne energije,« napoveduje sogovornik. Prepričan je, da se bodo kmalu začeli izvajati projekti na področju e-mobilnosti, ki so zaradi obvladovanja širjenja virusa SARS-CoV-2 nekoliko zastali, saj so bila vsa razpoložljiva sredstva usmerjena v reševanje prioritete obvladovanja epidemije. V zadnjem času je namreč Slovenija na področju elektromobilnosti zaostala in prihajamo na rep evropskih držav. »Naša politika nas je želela priključiti na nemško-francoski vlak, zdaj pa mimo nas drvijo že Višegrajci,« pravi.

 

Vzpostaviti želijo baterijski center

Dominko je pred približno dvema letoma v intervjuju za Eko deželo dejal, da bi rad v Sloveniji postavil močan baterijski center, v okviru katerega ne bi delovala le raziskovalna skupina, temveč bi lahko postal kompetenčni center za industrijo. »Ideja je še vedno aktualna,« pravi Dominko, potreba po takšnem centru pa je že danes in bo zelo aktualna tudi v prihodnje. »Baterijski center namreč ne bo samo kompetenčni center, ki bo v pomoč industriji, temveč tudi izobraževalno središče za tehnologije, povezane s proizvodnjo in uporabo sodobnih akumulatorjev,« pove sogovornik in doda, da je ravno slednje eno od kritičnih področij v Evropi, saj kronično primanjkuje izobraženega kadra na tem področju.

Teoretične osnove, ki jih študentje dobijo na predavanjih, po njegovem mnenju ne zadoščajo, potrebne so praktične izkušnje na pilotnih napravah in realnih primerih. »Baterijski center je del večjega centra za brezogljične tehnologije, ki ga je Kemijski inštitut prijavil na razpis za sredstva pravičnega prehoda, do katerih sta upravičeni dve premogovni regiji. Končana je predevalvacija, ki je potrdila, da bo naložba upravičena za financiranje. Potekajo priprave na razpis, ki bo najverjetneje objavljen konec leta 2021,« pove Dominko in doda, da časovnica vzpostavitve delovanja centra zaostaja za potrebami in tudi za dogajanjem v preostalih članicah EU, kar je po njegovem mnenju skrb vzbujajoče, »ker kasneje, kot vstopimo v ta segment, težje bo najti mesto in tržne priložnosti«.

 

EU spodbuja napredne projekte

V Sloveniji imamo po mnenju Dominka dobre temelje znanja in bi poleg ene proizvodnje baterij potrebovali še eno. Priprave na center se, kot pravi Dominko, ujemajo s priporočili predstavnikov EU, kako naj bi se porabila sredstva iz sklada za pravičen prehod ali pa tudi sredstva za okrevanje. »Kako napredni so v državah v naši bližnji okolici na tem področju, smo lahko razbrali iz razdelitve sredstev konec januarja 2021 v drugem paketu IPCEI (Important Projects of Common European Interest). Kar nekaj podjetij iz Avstrije, Italije, Hrvaške, Slovaške in Poljske je dobilo finančno podporo komisije. V tem paketu je bilo odobreno 2,9 milijarde evrov za podjetja 12 članic EU, ki naj bi skupaj z devetimi milijardami evrov zasebnega kapitala omogočila postavitev aktivnosti na področju proizvodnje in dejavnosti po celotni proizvodni verigi,« pove Dominko.

Doda, da je bil to že drugi paket; prvi je bil podeljen v letu 2020. »Glede na informacije, ki so dostopne, EU veliko več vlaga v vzpostavitev proizvodnje kot Kitajska – podatki za leto 2019 kažejo, da so vlaganja v EU znašala 60 milijard evrov, medtem ko so na Kitajskem znašala 17,1 milijarde evrov. Podatkov za 2020 ne poznam, a glede na vse aktivnosti, ki potekajo v veliki večini držav članic EU, je trend zelo podoben.«

Natrijevi akumulatorji so že skoraj realnost, v razvoju pa so tudi druge tehnologije in predvsem procesi, ki bodo omogočili zniževanje ogljičnega odtisa na proizvedeno kilovatno uro.

 

Litij ionska tehnologija ne bo dovolj

Skupina, ki jo na Kemijskem inštitutu vodi Dominko, je udeležena v šestih projektih različnih velikosti. »Dva med njimi sta namenjena izobraževanju doktorskih študentov, dva pa sta večja projekta. Omeniti moram tudi projekt Battery 2030 PLUS, ki je namenjen koordinaciji aktivnosti na področju osnovnih raziskav sodobnih akumulatorjev in v katerem je Kemijski inštitut partner,« pove sogovornik.

Trenutno je večina razvoja na področju e-mobilnosti in baterij v svetu posvečenega akumulatorjem s trdnim elektrolitom. »Cele raziskovalne skupine v večini vodilnih podjetjih delajo na tej tematiki,« pove sogovornik. Kot doda, je čutiti tudi zavedanje, da litij ionska tehnologija ne bo dovolj in bo treba nadaljevati z razvojem novih tehnologij, ki bodo temeljile na okoljsko in surovinsko vzdržnih akumulatorskih tehnologijah. Natrijevi akumulatorji so že skoraj realnost, v razvoju pa so tudi druge tehnologije in predvsem procesi, ki bodo omogočili zniževanje ogljičnega odtisa na proizvedeno kilovatno uro.

 

Petrol odprl svojo prvo ultra-hitro električno polnilnico

Potem, ko je v začetku marca Petrol na Kozini postavil svojo prvo ultra-hitro električno polnilnico, ki omogoča polnjenje z močjo do 350 kW, naj bi v prvi polovici leta postavil še tri – dve v Sloveniji (Maribor-vzhod in Tepanje-zahod) in eno na Hrvaškem (v kraju Dugopolje pri Splitu). Kot pravijo v Petrolu, ultra-hitra polnilnica uporabnikom omogoča, da električne avtomobile napolnijo v najkrajšem možnem času. Na njihovem prodajnem mestu na Kozini lahko svoje baterije istočasno hitro polnijo štiri električna vozila: dve na hitri polnilnici s skupno močjo do 100 kW in dve na ultra-hitri polnilnici s skupno močjo do 350 kW.

Hitre polnilnice in tudi prva ultra-hitra polnilnica postavljajo v okviru projekta NEXT-E. Ob zaključku projekta, v katerega so vključene vodilne družbe na področjih elektroenergetike, nafte, plina in proizvajalci opreme, bo omrežje obsegalo 222 hitrih (50 kW) in 30 ultra-hitrih polnilnic (150-350 kW) na Češkem, Slovaškem, Madžarskem, v Sloveniji, Hrvaški in Romuniji.

Kot poudarja mag. Jože Bajuk, član uprave Petrola, je cilj družbe do leta 2025 postaviti več kot 1.300 novih električnih polnilnic. Letos so že postavili 10 novih električnih polnilnic, med katerimi so tri hitre in ena ultra-hitra.

Petrol v Sloveniji trenutno zagotavlja storitev polnjenja in upravljanja na 106 AC polnilnicah, 44 DC polnilnicah (od tega je 26 DC SODO polnilnic), dodatno pa samo upravlja še 25 AC polnilnic. Na Hrvaškem zagotavljajo storitev polnjenja in upravljanja na 4 AC in 9 DC polnilnicah, v Črni gori pa zagotavljajo storitev polnjenja in upravljanja na eni DC polnilnici.

(Visited 90 times, 3 visits today)