Plinu se očitno še ne bomo odpovedali

16 aprila, 2021
Andreja Šalamun

Tudi na področju mobilnosti bo pomemben prehodni energent na poti v ogljično nevtralnost.

Medtem ko naj bi bila vloga fosilnih goriv v prihodnjih letih vse manjša, kar kažejo tudi vsi scenariji analize družbe BP Energy Outlook, pa zemeljski plin med fosilnimi gorivi ostaja še najbolj odporen, torej bolj kot premog ali nafta. Vsi scenariji Energy Outlook kažejo na vse manjše povpraševanje pri nafti in premogu, ne pa tudi pri plinu.

 

Rast uporabe do leta 2050?

Scenarij ‘Business as Usual’ predvideva konstantno rast vsaj do leta 2050, scenarija ‘Rapid’ in ‘Net Zero’ pa prikazujeta rast do leta 2035 oziroma 2025, nato šele sledi upadanje. Mnogi zemeljski plin dojemajo kot pomemben prehodni energent na poti v ogljično nevtralnost, tudi na področju mobilnosti. Plin se tako vedno pogosteje uporablja kot vir modrega vodika, ki ima pomembno vlogo pri razogljičenju podsektorjev v prometu in industriji, ki jih je težko elektrificirati.

Forum držav izvoznic plina (GECF) ocenjuje, da se bo do leta 2050 svetovna proizvodnja zemeljskega plina povečala za okoli 1.900 milijard kubičnih metrov (bcm) in dosegla več kot 5.900 bcm. Napovedujejo, da se bo delež zemeljskega plina v svetovni energetski mešanici iz 23 odstotkov povzpel na 28 odstotkov do leta 2050, že leta 2025 pa naj bi po njihovih napovedih prehitel premog in postal največji primarni vir energije na svetu. Do leta 2050 naj bi po njihovem mnenju občutno naraslo tudi povpraševanje po zemeljskem plinu, zlasti v azijsko-pacifiški regiji, na trgih Severne Amerike in Bližnjega vzhoda, in sicer za 50 odstotkov.

(Visited 59 times, 3 visits today)