Potresi in potresna nevarnost v Sloveniji

20 aprila, 2021

Nedavni potres v Petrinji je znova izpostavil nevarnosti močnih potresov in njihovih uničujočih posledic. Slovenija je po potresni nevarnosti v vrhu EU, za Grčijo, Italijo in Ciprom. Leži znotraj kolizijske cone med Afriško in Evrazijsko litosfersko ploščo, ki obsega celoten Mediteran in območje zmerne potresne aktivnosti.

Potresi so pri nas dejstvo. Potresa, ki sta prizadela Posočje v letih 1998 in 2004, sta bila zmerno močna (M=5,4 Imax=VII-VIII in M=5,2 Imax=VI-VII*) in sta povzročila veliko gmotno škodo ter dolgotrajen in drag proces obnove. A potresi v Sloveniji so lahko in so v zgodovini že bili bistveno močnejši. Ljubljanski potres leta 1895 (M=5,9 Imax=VIII-IX) je v takrat mnogo manjši Ljubljani uničil ~10% stavb in zahteval 21 smrtnih žrtev. Leta 1511 je Slovenijo prizadel Idrijski potres, verjetno najmočnejši zgodovinski potres pri nas, z magnitudo kar M=6,9 (Imax=X). To je bil izjemno močan potres, več kot 150-krat močnejši od Posoškega leta 1998! V takrat redko poseljeni Sloveniji je zahteval kar okoli 3000 smrtnih žrtev in podrl večino gradov v zahodni in severni Sloveniji. Podobno močen in uničujoč je bil tudi Beljaški potres leta 1348 (M=7,0 Imax=IX-X).

Pri nas prek 20 izrazitih aktivnih prelomov

Z zgodovinskimi viri lahko sledimo potresom v času nazaj kakih tisoč let. Sledi velikih in tudi starejših preteklih potresov, t.i. paleopotresov pa lahko vidimo tudi v naravi. Potresi se dogajajo na aktivnih prelomih, ob katerih tektonski bloki drsijo en mimo drugega. Prelomi, ki povzročajo velike potrese, so dolgi več deset kilometrov in vidni v geološki zgradbi in na površju. Ob velikih potresih (M>6) vzdolž preloma pride do površinskega pretrga. Sledi posameznih pretrgov počasi briše erozija, a se ob zaporednih potresih akumulirajo in ostajajo vidne v pokrajini. Takšno sled na primer prečkamo na gorenjski avtocesti: med izvozom Vodice in nekdanjo cestninsko postajo Torovo se avtocesta vzpenja po stopnji v pokrajini. To je Vodiški prelom. Njegova 5-25 m visoka in več kot 10 km dolga morfološka stopnja je rezultat potresov v sorazmerno nedavni geološki preteklosti. To je le en izmed več kot 20 izrazitih aktivnih prelomov pri nas. Obpotresni površinski pretrg vzdolž preloma predstavlja tudi  dodatno potresno nevarnost, poleg učinkov tresenja tal.

Potresna nevarnost bo predstavljena v novi karti

Poznavanje potresne nevarnosti je kritičnega pomena za oceno potresne ogroženosti urbanega okolja in infrastrukture. Na Geološkem zavodu Slovenije izvajamo raziskave strukturne geologije, aktivne tektonike, prelomov in paleopotresov za ugotavljanje potresne nevarnosti. Za novo karto potresne nevarnosti, ki jo pripravlja ARSO, smo pripravili geološki vnos za izračune. Sodelovali smo pri analizah potresne varnosti obstoječe in načrtovane nove jedrske elektrarne v Krškem in nekaterih drugih zahtevnih infrastrukturnih objektov.

___________________________________

* – Magnituda (M) je merilo za sproščeno energijo ob potresu. Uporablja se navorna magnituda, Richterjeva je večinoma opuščena. Jakost tresenja tal in posledice pa podaja intenziteta (Imax), pri nas po 12-stopenjski Evropski makroseizmični lestvici (EMS 98). Intenziteta je odvisna od magnitude potresa, globine žarišča, žariščnega mehanizma, topografije in mehanskih lastnosti tal.

 

(Visited 141 times, 10 visits today)