Država mora nemoteno delovati tudi po močnejšem potresu

20 aprila, 2021
Andreja Šalamun

»Potres nam življenja ne sme postaviti na glavo, ampak mora po njem država čim bolj nemoteno delovati naprej,« pravi mag. Marjana Lutman, vodja odseka za stavbe in potresno inženirstvo na Zavodu za gradbeništvo (ZAG). To pomeni, da morajo ostati stavbe funkcionalne, da ljudje lahko v njih nemoteno živijo in delajo. »Zato so današnji strogi evropski standardi Eurocode, ki jih je treba zadovoljiti pri projektiranju in gradnji potresno odpornih stavb, smiselni,« meni strokovnjakinja.

»Slovenija je tudi na področju potresne varnosti zelo raznolika. Potresna ogroženost je odvisna tako od posamezne lokacije kot tudi od stavbe in obdobja, v katerem je bila zgrajena,« opozarja Marjana Lutman. Kot pravijo v Sektorju za preventivo in načrtovanje na Upravi RS za zaščito in reševanje, v naši državi velja srednja potresna nevarnost. »Čeprav magnitude potresov na ozemlju Slovenije ne dosegajo zelo velikih vrednosti, so zaradi razmeroma plitvih žarišč učinki lahko dokaj veliki,« opozarjajo in dodajo, da lahko potresna žarišča nastajajo na vsej državi. Povedo, da je zaradi velike koncentracije prebivalstva, industrije in drugih dejavnosti relativno najbolj ogrožena ljubljanska regija, še posebej Ljubljana. Poleg osrednje Slovenije so bolj izpostavljeni potresom tudi na območju Posočja, Krškega in Brežic, precej manj pa v severovzhodni Sloveniji in v Primorju.

Da je potresna ogroženost v Sloveniji pomembna težava, meni tudi dr. Samo Gostič z Gradbenega inštituta ZRMK. »Najprej zato, ker je nevarnost nastanka močnih, tudi rušilnih potresov velika – še posebej v pasu od Posočja preko Ljubljane do Brežic. Poleg izpostavljenosti potresni nevarnosti pa na ogroženost vpliva tudi gostota poseljenosti in odpornost stavb. Žal ravno območje največje potresne nevarnosti sovpada z območjem največje poseljenosti – Ljubljana z okolico. Odpornost – predvsem starejših stavb – pa žal tudi ni na dovolj visoki ravni,« izpostavi Samo Gostič.

V Sloveniji je nevarnost nastanka močnih, tudi rušilnih potresov velika – še posebej v pasu od Posočja preko Ljubljane do Brežic.

 

Po potresih izboljšali tehnike gradnje

Stavbe v Sloveniji so, kot pravi tudi Marjana Lutman, zelo različne, kar se tiče potresne varnosti. »V določenih obdobjih, ko so doživeli potrese, so gradili izkustveno in po potresih izboljšali tehnike gradnje. Temu rečemo tradicionalna gradnja,« pove sogovornica. Pri teh stavbah kot največjo težavo izpostavi njihovo pogosto prenovo. »Vanje so posegali tudi z ukrepi, ki so poslabšali potresno varnost, zato je potresna ogroženost v teh stavbah večja, kot je bila v preteklosti,« opozori.

Veliko pa je tudi takih stavb, ki so bile zgrajene brez upoštevanja predpisov; ali ti v tistem času niso obstajali ali pa so jih namensko spregledali. »Ko daljše obdobje ni bilo večjega potresa, so ljudje radi pozabili na potresno varnost in takrat zgrajene stavbe so zagotovo manj varne,« se strinjajo strokovnjaki.

Kot opozarja Lutmanova, se je stanje še zlasti poslabšalo po drugi svetovni vojni, ko so hiteli graditi visoke in čim večje stavbe. »Poleg pomanjkljive tehnike je bilo za to obdobje značilno tudi veliko pomanjkanje materialov, predvsem jekla in cementa, zato so bile stavbe zgrajene res na skrajnem robu zmogljivosti, kar se tiče varnosti za potres,« pove in doda, da je na to stroka sicer opozarjala, saj se je zavedala težave, vendar si je politika želela presežkov in je bila pripravljena to spregledati. V tem obdobju so bile zgrajene pomanjkljivo potresno odporne stolpnice, tudi dvoranske stavbe, skladišča, hale, ki so jih na primer kasneje predelali v nakupovalne centre in so zdaj že prenovljene.

Nestrokovne prenove lahko poslabšajo potresno odpornost stavb.

 

Skopski potres spodbudil ostrejša pravila

Bistveno izboljšanje je prinesel pravilnik leta 1964, ki je nastal po rušilnem skopskem potresu. »Takrat zgrajene stavbe, sploh prve, ki so sistemsko upoštevale na novo postavljeno projektno potresno obtežbo, so bolj odporne in so bolj varne, nato pa se je v 70. letih na potresno varnost spet malo pozabilo. Do močnejšega potresa leta 1976, ko se je zavedanje znova okrepilo, več je bilo raziskav, priporočil. Zlasti pa je izboljšal stanje nov pravilnik leta 1981,« navede Marjana Lutman in doda, da trenutno veljajo evropski standardi Eurocode, ki zahtevajo bistveno več. »Tudi med stroko se pojavljajo vprašanja, ali niso morda zahteve preveč stroge. Toda če razumemo, da potres ne sme postati dogodek, ki nam življenje povsem postavi na glavo, ampak mora država tudi po njem delovati čim bolj nemoteno, je pomembno, da stavbe ostanejo funkcionalne, da lahko ljudje v njih normalno delajo in živijo. »Zato je razumljivo, da so zdajšnji visoki standardi potresne odpornosti, smiselni,« pravi sogovornica.

Toda tudi v času, ko veljajo zelo stroga pravila za protipotresno gradnjo, strokovnjake s tega področja skrbi – drznost pri projektiranju je namreč vse večja. »Včasih so arhitekturne zasnove tako nepravilne in kršijo vsa pravila, ki so v Eurocodu navedena kot postulati – stavbe imajo na primer velike previse, stebri in zidovi v etažah stojijo na povsem drugih mestih in podobno. Nepravilnost oblik in konstrukcije je skregana s potresno odpornostjo stavbe in to nas skrbi,« pravi Marjana Lutman.

 

Osrednji del Slovenije potresi bolj ogrožajo

»Pas večje potresne nevarnosti (intenziteta VIII EMS) poteka po osrednjem delu Slovenije od severozahoda proti jugu in jugovzhodu države. Z oddaljevanjem od tega pasu se potresna nevarnost zmanjša na Vll EMS, na skrajnem severovzhodnem in jugozahodnem delu pa je ocenjena na VI EMS,« navajajo v Sektorju za preventivo in načrtovanje na Upravi RS za zaščito in reševanje.

Območja s potresno intenziteto VI EMS zavzemajo pet odstotkov površine države in 11 odstotkov prebivalcev države, območja potresne intenzitete VII EMS 41 odstotkov površine države in 36 odstotkov prebivalcev države, območja s potresno intenziteto VIII EMS pa 54 odstotkov površine države in 53 odstotkov prebivalcev države.

 

Celotna država ne bi bila prizadeta

»Če bi se potres podobne magnitude in intenzitete kot na območju Petrinje zgodil v Sloveniji, bi najverjetneje nastala velika materialna škoda. Posledice potresa bi bile odvisne od lokacije nadžariščnega območja, globine potresa, lokalnih geoloških razmer ipd. Verjetno bi bila škoda največja, če bi se tak potres zgodil na območju Ljubljane. Ne glede na to, kje v Sloveniji bi takšen potres morebiti nastal, pa celotna država ne bi bila prizadeta,« pravijo v Sektorju za preventivo in načrtovanje na Upravi RS za zaščito in reševanje.

Marjana Lutman pravi, da so s pomočjo aplikacije ocene posledic potresa, ki je dostopna na spletni strani potrog.vokas.si, ocenili, da bi vrednost nepremičnin, porušenih v Ljubljani v podobnem potresu, kot se je zgodil v Petrinji, znašala do 10 milijard evrov, zelo poškodovanih ali porušenih pa naj bi bilo kar 400 stavb, medtem ko naj bi jih bilo več tisoč začasno neuporabnih. Kot osnovo so vzeli potres z intenziteto v območju epicentra 8; epicenter bi bil v središču Ljubljane, prizadel pa bi tudi okolico Ljubljane.

 

Poškodovan bi bil marsikateri novejši objekt

Tudi Samo Gostič pričakuje, da bi bile slike razdejanja po podobnem potresu v Sloveniji lahko podobne. Meni, da bi se tudi pri nas rušile slabo grajene starejše stavbe, tudi marsikateri novejši objekt bi lahko bil poškodovan. »Le za najsodobnejše objekte (zgrajene nekje po 2008) pričakujemo, da bi potres prestali brez večjih poškodb. Glede materialne škode pa so na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo naredili študijo, kjer njihova ocena direktne škode na stavbah zaradi podobnega potresa v Ljubljani znaša sedem milijard evrov. Kar je ogromno – kar 14 odstotkov BDP Slovenije, to pomeni, da si Slovenija še dolgo ne bi opomogla od take katastrofe. Zato je treba ukrepati prej in začeti nadomeščati oziroma utrjevati potresno nevarne objekte že zdaj, preden nas katastrofa prehiti,« opozarja sogovornik.

 

Ob energetski sanaciji smiselna tudi utrditev konstrukcije stavbe

V Sloveniji je energetska prenova stavb v polnem zamahu, strokovnjaki pa opozarjajo, da pri tem pogosto pozabljamo na potresno varnost objektov. »Zelo redko ugriznemo v to jabolko pomanjkljive potresne odpornosti pri energetskih prenovah,« se strinja tudi mag. Marjana Lutman, vodja odseka za stavbe in potresno inženirstvo na Zavodu za gradbeništvo. Izpostavi, da imamo za energetske prenove stavb na voljo sistemsko subvencioniranje, tega pa ni za utrditev konstrukcije oziroma povečanje potresne odpornosti stavbe. »Zato ni možnosti za sofinanciranje tistega dela prenove, ki pa predstavlja stroškovno bistveno večji zalogaj. Investitorji so se morali odločati o tem, ali pridobijo sredstva in stavbo vsaj energetsko uredijo ali pa ne naredijo nič. Poleg tega tudi zakonodaja ne terja potresne utrditve v sklopu energetske prenove. Če bi se torej odločili za izboljšanje potresne varnosti stavbe, bi celoten strošek moral pokriti investitor sam,« še doda sogovornica.

 

Obnoviti ali porušiti?

Strokovnjake smo vprašali tudi, kdaj se je bolj smiselno kot za obnovo stavbe odločiti za njeno porušenje? »Glede na to, da je tako za obnovo kot za nadomestno gradnjo potrebnih veliko finančnih sredstev, mora biti odločitev dobro pretehtana, upoštevati pa je treba več ciljev,« pravi Samo Gostič. »Želimo imeti varno stavbo, kamor sodi tudi potresna varnost, pa varnost pred požari, varnost pri uporabi. Verjetno si želimo funkcionalno, higiensko neoporečno stavbo, z omogočenim dostopom tudi funkcionalno oviranim osebam, lepo na pogled, energetsko varčno in tako dalje,« našteje in doda, da je že pri novogradnjah včasih treba sklepati kompromise, katerim ciljem bomo bolj sledili in kje so minimalne zahteve vsakega izmed bistvenih ciljev. Toliko težje je zagotoviti izpolnjevanje ciljev pri prenovah, kjer smo omejeni z obstoječim stanjem stavbe. Še posebej, kadar želimo pomembna zgodovinska izročila preteklosti ohraniti zanamcem. »Torej pri odločitvi o obnovi ali nadomestitvi stavbe damo na tehtnico vse cilje, ki jih želimo doseči, preračunamo ukrepe, ki jih moramo izvesti, ocenimo potrebne finance in se potem odločimo. Verjetno za najcenejšo varianto, ki še zadovoljivo pokriva vse naše cilje za stavbo v nadaljevanju; prenovljene stavbe ali nadomestne gradnje,« pravi sogovornik.

(Visited 130 times, 6 visits today)