Hitre globalne spremembe ter svetovne krizne situacije in vojni konflikti imajo pomemben vpliv tudi na promet in logistiko tako na svetovni kot na državni ravni. Panoga se tako sooča s posledicami nestabilnih razmer, hkrati pa jo omejujejo tudi zahteve zelenega prehoda ter ostale zakonodajne regulative in omejitve v infrastrukturi – ta pa je predpogoj za razvoj logistike.
Nove regulative za trajnost v prometu
Kot je za našo marčevsko revijo Promet povedal Robert Sever, direktor Združenja za promet na Gospodarski zbornici Slovenije, si je EU zastavila pomembne cilje za dosego neto ničelne, odporne, pametne in trajnostne prihodnosti. Te opredeljujejo direktiva glede poročanja podjetij o trajnostnosti (CSRD), mehanizem prilagajanja meja ogljika (CBAM) in novi sistem za nadzor uvoza (ICS2).
Evropski parlament pa je potrdil spremembe zakonodaje, s katerimi zaostruje standarde za izpuste ogljikovega dioksida pri težkih vozilih in uvaja nove postopne cilje za obdobje do leta 2040.
V praksi je malo drugače
A kot je poudaril Sever, se v praksi zadeve nekoliko ustavijo. Panoga, predvsem na področju cestnega transporta, je tako pod velikim pritiskom doseganja zastavljenih trajnostnih ciljev zelenega prehoda, medtem ko po podatkih ACEA skoraj 96 odstotkov prodanih novih tovornih vozil predstavljajo vozila na dizelski pogon.
»Dejstvo je, da v Sloveniji trenutno za prevozniški sektor ne obstaja distribucija za široko potrošnjo alternativnih goriv, ki bi nadomestila uporabo fosilnih goriv. Prav tako še ni zgrajena ustrezna in zadostna infrastruktura za električna vozila.«
Poleg tega pa je na trgu še vedno zanemarljiv delež vozil, ki dejansko uporabljajo pogon na nefosilna goriva, je še dodal.
