Avtor BR; foto: shutterstock.com 11:24 dop OKOLJE

Vetrne elektrarne v načrtu: Bo Pohorje zavarovano območje ali park vetrnic?

V začetku maja je Slovenijo presenetila novica, da na Pohorju načrtujejo gradnjo 56 vetrnih elektrarn.

Za površje Pohorja, ki predstavlja bodoči regijski park, je značilna izredna naravna ohranjenost in krajinska pestrost s pogostimi in izjemnimi naravnimi pojavi.

Ob najavi gradnje vetrnih elektrarn na Pohorju se je kar samo od sebe pojavilo vprašanje, bo trpela narava, da bomo pridobivali obnovljivi vir energije?

Po odgovor in še nekaj splošnih pojasnila smo se obrnili na Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE) ter Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP).

Znano je, da Slovenija po deležu sonca in vetra pri izrabi obnovljivih virov zelo zaostaja za drugimi državami članicami EU. Niti ne dosega osnovnega minimalnega izhodiščnega deleža energije iz obnovljivih virov v bruto končni porabi energije v Republiki Sloveniji, zato plačujemo drugim članicam za statistični prenos.

Slovenija mora povečati delež OVE do 2030

Cilj do leta 2020 je bil 25 % obnovljivih virov energije (OVE) v končni porabi energije, ki ni bil dosežen niti z znatnim prispevkom obstoječih hidroelektrarn (niti ni bil dosežen v letu 2021 in 2022).

»S sprejemom Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) pa je Slovenija zavezana doseči cilj vsaj 27 % do leta 2030. Ti cilji se s posodobitvijo Direktive o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov dodatno zvišujejo, tako da bo novi cilj za Slovenijo 42,5 % delež do leta 2030,« povedo na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo. Dodajo še, da je nujno, razogljičenje energetskega sistema za doseganje ambicioznih podnebnih ciljev tako EU kot tudi Slovenije, pri tem pa mora energija ostati varna, zanesljiva, cenovno dostopna za potrošnike in podjetja, ter pridobljena na okoljsko sprejemljiv način.

Ministrstvo, pristojno za energijo, podpira vse energetske projekte, ki lahko prispevajo k zgoraj naštetim ciljem; še več, kot država in družba smo na tem področju dolžni storiti resne premike. Pri tem pa poudarjajo, da je potreben skrbno načrtovan, strokoven in nadzorovan zeleni prehod, pri katerem je treba slediti zakonodaji, strokovnim mnenjem državnih in lokalnih nosilcev urejanja prostora, civilnim iniciativam ter javnosti.

Trenutno 10 pobud za umestitev vetrnih elektrarn

MNVP vodi postopke priprave državnih prostorskih načrtov (DPN) le za prostorske ureditve državnega pomena. Vetrne elektrarne štejejo za ureditve državnega pomena v primerih, ko je njihova nazivna električna moč najmanj 10 MW. MNVP je od ministrstva, pristojnega za energijo, do januarja 2023, prejel deset pobud za umestitev polj vetrnih elektrarn, ki zaradi skupne moči nad 10 MW sodijo med prostorske ureditve državnega pomena. 7 postopkov priprave DPN za polja vetrnih elektrarn je v fazi študije variant in celovite presoje vplivov na okolje, trije pa so v začetni fazi – priprave oz. sprejemanja sklepa o pripravi DPN.

Predvideni projekti vetrnih elektrarn v državi

  1. DPN za PVE Ojstrica, občina Dravograd
  2. DPN za PVE Paški Kozjak, občine: Mislinja, Vitanje, Dobrna, Celje, Vojnik
  3. DPN za PVE Rogatec, občine: Žetale, Rogatec, Rogaška Slatina
  4. DPN za PVE Senožeška Brda, občina: Divača
  5. DPN za PVE Zajčica, občina Divača
  6. DPN za PVE Dolenja vas, občina Divača
  7. DPN za PVE Griže Veliko polje, občina Sežana
  8. DPN za PVE Mislinja, občine: Slovenska Bistrica, Zreče, Slovenske Konjice
  9. DPN za PVE Golič, Mestna občina Koper
  10. DPN za PVE Plešivec, občini Rogaška Slatina, Makole

V internem predhodnem usklajevanju sta še dve novi pobudi

  • DPN za PVE Ilirska Bistrica, občina Ilirska Bistrica
  • DPN za PVE Pohorje, občine: Lovrenc na Pohorju, Slovenska Bistrica, Ruše

Slovenija ima vetrni potencial

Trenutno je v izvajanju projekt RES Slovenia, v okviru katerega je Slovenija pridobila tehnično pomoč Komisije med drugim tudi z namenom celovite analize in pregleda nadaljnjega potenciala rabe OVE za proizvodnjo električne energije. Pri tem se upošteva občutljivost in ranljivost zavarovanih vrst in habitatov, varstvo območij Natura 2000 in drugih območij pod različnim varstvom.

Kot so nam povedali na MOPE, prvi rezultati te najbolj aktualne študije nakazujejo že znano dejstvo, da Slovenija razpolaga s kar precejšnjim vetrnim potencialom, ki pa je večinoma na varovanih območjih, kjer so občutljive in ranljive zavarovane vrste in habitati, varstveno območje Natura 2000 in druga območja pod različnim varstvom, kar zelo zmanjšuje možnosti za umestitev vetrnih elektrarn v prostor.

Območje Pohorja prepoznano kot izjemno pomembno za ohranjanje narave

Seveda nas je konkretno zanimalo tudi, ali ministrstvo podpira projekt postavitve 56 vetrnic na Pohorju.

Z MNVP so nam sporočili, da je za umeščanje objektov za rabo obnovljivih virov energije na varovanih območjih (območje predlaganega Regijskega parka Pohorje v celoti leži v varovanih območjih Natura 2000) skladno s 105. a členom Zakona o ohranjanju narave (ZON in 3. odstavkom 42. člena Pravilnika o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja) treba izvesti presojo vplivov na varovana območja, izvedba posegov pa ni sprejemljiva, kadar ima poseg bistven vpliv na varstvene cilje posameznih varovanih območij in njihovo celovitost ter na povezanost.

Območje Pohorja so na omenjenem ministrstvu prepoznali kot območje izjemnega pomena za ohranjanje narave, zato menijo, da umeščanje večjih infrastrukturnih objektov v to območje ni primerno.

Pohorje bo v prihodnosti regijski park

Omenimo še, da je v Nacionalnem programu varstva narave Pohorje že predvideno kot območje, kjer se ustanovi zavarovano območje. Za površje masiva Pohorja, ki predstavlja bodoči regijski park, je značilna izredna naravna ohranjenost in krajinska pestrost s pogostimi in izjemnimi naravnimi pojavi. Specifičen in pester rastlinski in živalski svet pogojuje neprepustna silikatna podlaga, razgiban relief ter bogato omrežje površinskih voda.

Območje bodočega regijskega parka leži na nadmorskih višinah nad 1200 metrov in zavzema cca 6.000 ha. Pobudo za zavarovanje Pohorja je podalo šest županov in županja občin Zreče, Vitanje, Mislinja, Ribnica na Pohorju, Lovrenc na Pohorju, Slovenska Bistrica in Ruše.

(Visited 953 times, 2 visits today)
Close