Med glavnimi razlogi OECD navaja posege v reke in druge vodotoke, kmetijski odtok, pesticide, druga kemična onesnaževala ter izpuste odpadnih voda.
Posebej izstopa porečje Donave. Delež vodnih teles z dobrim ekološkim stanjem se je med drugim in tretjim načrtom upravljanja voda zmanjšal z 52 na 41 odstotkov. OECD ob tem opozarja, da je del spremembe posledica izboljšanih metod ocenjevanja in večjega obsega spremljanja, zato številki ne pomenita nujno dejanskega poslabšanja.
Težave tudi v podzemnih vodah
Težave so tudi pod površjem. OECD ob sklicevanju na podatke ARSO navaja, da so vodonosniki Savinje, Mure in Drave od leta 2017 presegali mejne vrednosti nitratov. Na teh območjih kmetijska zemljišča predstavljajo več kot 60 % površine.
Slovenija sicer razpolaga z obilnimi in večinoma kakovostnimi vodnimi viri, vendar OECD opozarja, da pritiski kmetijstva, odpadnih voda in posegov v vodotoke ostajajo pomemben okoljski problem.
