Mednje sodijo odpadki, ki so lahko strupeni, jedki, vnetljivi ali drugače nevarni za ljudi in okolje – od onesnaženih tal, azbesta in odpadnih olj do kemikalij, težkih kovin ter odpadkov rudarstva in težke industrije.
Natančne globalne lestvice držav ni mogoče sestaviti. Države namreč nevarne odpadke nekoliko različno opredeljujejo in evidentirajo, podatki pa niso povsod na voljo za ista leta. Zato smo namesto lestvice pogledali deset držav z različnih delov sveta, kjer uradni podatki kažejo milijonske količine nevarnih odpadkov.
1. ZDA
Količina: približno 32 milijonov ton nevarnih odpadkov (leto: 2019; vir: ameriška Agencija za varstvo okolja (EPA), RCRA Biennial Report)
ZDA imajo poseben sistem RCRA, ki spremlja nevarne odpadke velikih proizvajalcev, zato podatka ni smiselno neposredno primerjati z evropskimi statistikami.
2. Kitajska
Količina: približno 100 milijonov ton industrijskih nevarnih odpadkov (leto: 2023; bir: kitajsko ministrstvo za ekologijo in okolje, nacionalna statistika trdnih odpadkov)
Kitajska je zaradi velikosti industrijskega sektorja eden največjih svetovnih generatorjev industrijskih odpadkov, vendar tudi tu kitajska kategorija industrijskih nevarnih odpadkov ni povsem enaka evropski.
3. Indija
Količina: 12,35 milijona ton (leto: 2021/22; vir: Central Pollution Control Board (CPCB), Indija)
Gre za uradno evidentirane nevarne odpadke indijskih industrijskih obratov.
4. Avstralija
Količina: približno 7,3 milijona ton (leto: 2023/24, vir: avstralsko ministrstvo za podnebne spremembe, energijo, okolje in vode (DCCEEW), Hazardous Waste in Australia 2025 )
Med največjimi skupinami so onesnažena tla in azbest, sledijo različni odpadki kemične, proizvodne, rudarske in drugih industrij.
5. Južna Afrika
Količina: približno 1,32 milijona ton (leto: 2011; vir: South African Waste Information Centre (SAWIC), National Waste Information Baseline )
To je starejši, vendar uradni nacionalni osnovni podatek. Zaradi velikega rudarskega in industrijskega sektorja je Južna Afrika pomemben afriški primer.
6. Nemčija
Količina: približno 24 milijonov ton (leto: 2018; vir: Eurostat)
Nemčija je ena največjih evropskih proizvajalk nevarnih odpadkov, pri čemer pomemben del predstavljajo mineralni odpadki in onesnažena tla.
7. Francija
Količina: približno 12,1 milijona ton (leto: 2018; cir: Eurostat)
Tudi francoski podatek sledi skupni evropski statistični metodologiji, zato je bistveno bolje primerljiv z Nemčijo kot na primer z ZDA ali Kitajsko.
8. Italija
Količina: približno 10,1 milijona ton (leto: 2022; vir: Eurostat/ISPRA)
V evropsko kategorijo nevarnih odpadkov so vključeni različni industrijski, kemični in mineralni odpadki ter onesnažena tla in drugi materiali.
9. Armenija
Količina: 24,99 milijona ton (leto: 2021; vir: United Nations Statistics Division (UNSD), Environment Statistics Database)
Armenija je zelo zanimiv primer, vendar tudi opozorilo, zakaj iz teh podatkov ne smemo izdelati svetovne lestvice. Leta 2019 je poročala o približno 571.000 tonah, leta 2020 pa kar 25,5 milijona ton. Tako velik preskok lahko odraža spremembo zajema oziroma klasifikacije odpadkov in ga je treba interpretirati previdno.
10. Bolgarija
Količina: približno 13,4 milijona ton (leto: 2018; vir: Eurostat)
Visoke količine so močno povezane s strukturo gospodarstva in z vključevanjem nekaterih velikih tokov mineralnih oziroma industrijskih odpadkov med nevarne.
Milijoni ton, ki jih med državami težko primerjamo
UNSD podatke o nevarnih odpadkih zbira skupaj z informacijami o nacionalnih metodologijah. Za evropske države uporablja podatke Eurostata, za ZDA, Kanado, Avstralijo, Japonsko in nekatere druge razvite države podatke OECD, pri drugih pa predvsem uradne podatke nacionalnih statističnih in okoljskih institucij.
Nevarni odpadki so lahko problem že zaradi same količine, še pomembnejše pa je, kaj se z njimi zgodi po nastanku.
Nepravilno odložene kemikalije, težke kovine, odpadna olja ali onesnaženi materiali lahko prehajajo v tla in podtalnico ter ostanejo v okolju desetletja.
Zato tudi država z veliko evidentirano količino nevarnih odpadkov ni nujno večja onesnaževalka od države, ki jih evidentira manj. Velika številka lahko pomeni tudi, da država nevarne odpadke bolje prepoznava, ločeno zbira in nadzoruje.
Kaj pa Slovenija?
Za primerjavo …
V Sloveniji je leta 2023 nastalo 159.441 ton nevarnih odpadkov po podatkih Statističnega urada RS.
Preberite tudi:
- Temna stran planeta (1. del) – 10 najbolj onesnaženih krajev na svetu
- Temna stran planeta (2. del) – 10 najbolj onesnaženih rek na svetu
- Temna stran planeta (3. del) – 10 najbolj onesnaženih plaž na svetu
- Temna stran planeta (4. del) – 10 najhujših okoljskih katastrof v zgodovini
- Temna stran planeta (5. del) – 10 krajev, kjer je pitna voda letos že velik problem
- Temna stran planeta (6. del) – 10 znanih plaž, ki zaradi onesnaženja niso za kopanje
- Temna stran planeta (7. del) – 10 pristanič, kjer je onesnaženje del vsakdana
- Temna stran planeta (8. del) – 10 mokrišč, ki jih suša spreminja pred našimi očmi
- Temna stran planeta (9. del) – 10 najbolj ogroženih morskih ekosistemov
- Temna stran planeta (10. del) – 10 držav, kjer zaradi svetlobnega onesnaženja skoraj ni več noči
- Temna stran planeta (11. del) – 10 držav, ki porabijo največ pesticidov
