Največja porabnica je Brazilija, ki jih porabi skoraj dvakrat toliko kot drugouvrščene ZDA.
Med desetimi največjimi porabnicami je tudi ena članica Evropske unije.
Pesticidi imajo pomembno vlogo pri zaščiti pridelkov pred pleveli, žuželkami, glivami in drugimi škodljivimi organizmi. Toda njihova uporaba https://www.ekodezela.si/?s=pesticid ima tudi drugo plat. Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) opozarja na možnost onesnaženja tal in vode ter vplive na rastline in živali, ki jim sredstva niso namenjena, posledica pa je lahko tudi zmanjševanje biotske raznovrstnosti. Poleg tega njihovi sledovi, v mejnih ali prekomernih količinah, ostajajo tudi v hrani.
Leta 2023 je bilo v svetovnem kmetijstvu uporabljenih 3,73 milijona ton aktivnih snovi pesticidov. Čeprav je bilo to dva odstotka manj kot leto prej, je bila poraba 14 odstotkov večja kot pred desetletjem in kar dvakrat večja kot leta 1990, kažejo zadnji podatki FAOSTAT.
Katere države jih porabijo največ?
1. Brazilija – 801.000 ton
Brazilija je daleč največja svetovna porabnica pesticidov. Leta 2023 jih je v kmetijstvu uporabila približno 801.000 ton oziroma več kot petino vse svetovne količine.
Njena poraba je bila kar 86 odstotkov večja od porabe ZDA na drugem mestu. Brazilija ima enega največjih kmetijskih sektorjev na svetu in ogromne površine intenzivne pridelave.
2. ZDA – 430.000 ton
Na drugem mestu so ZDA s približno 430.000 tonami aktivnih snovi. Tudi tu absolutno količino močno povečuje velikost kmetijskega sektorja.
Med pesticidi niso samo insekticidi. V statistiko sodijo tudi herbicidi proti plevelom, fungicidi proti glivam in druge skupine sredstev za varstvo rastlin.
3. Indonezija – 295.000 ton
Precej presenetljivo tretje mesto zaseda Indonezija, kjer je bilo leta 2023 uporabljenih približno 295.000 ton pesticidov.
Država je ena največjih svetovnih kmetijskih proizvajalk, med drugim pa ima ogromne površine plantažnih kultur.
4. Argentina – 263.000 ton
S približno 263.000 tonami je Argentina četrta največja uporabnica pesticidov na svetu.
Država ima obsežne kmetijske površine in je ena pomembnejših svetovnih izvoznic kmetijskih pridelkov. Intenzivna pridelava na velikih površinah pomeni tudi veliko skupno porabo sredstev za varstvo rastlin.
5. Kitajska – 218.000 ton
Kitajska je leta 2023 po podatkih FAO uporabila približno 218.000 ton pesticidov.
6. Avstralija – 182.000 ton
Avstralija je s približno 182.000 tonami šesta. Pri tem FAO opozarja na pomembno metodološko posebnost: za Avstralijo so bili podatki po zadnjih uradnih podatkih za leto 2017 za vmesno obdobje ocenjeni. Zato je treba avstralsko številko obravnavati nekoliko previdneje kot podatke držav z neposrednimi letnimi poročili.
7. Vietnam – 162.000 ton
Vietnam je leta 2023 porabil približno 162.000 ton pesticidov.
Še bolj izstopa, če porabo primerjamo z velikostjo obdelovalnih površin. Med desetimi največjimi porabnicami je imel Vietnam največjo intenzivnost uporabe – kar 13,9 kilograma na hektar.
8. Rusija – 97.000 ton
Rusija je z okoli 97.000 tonami na osmem mestu.
Toda njen primer lepo pokaže, zakaj absolutna količina ne pove vsega. Zaradi ogromnih kmetijskih površin je uporaba znašala le približno 0,8 kilograma na hektar, najmanj med desetimi največjimi porabnicami.
9. Kanada – 96.000 ton
Tik za Rusijo je Kanada s približno 96.000 tonami pesticidnih aktivnih snovi.
Tudi Kanada ima velike površine kmetijskih zemljišč, zato visoka skupna poraba še ne pomeni nujno tudi izjemno visoke porabe na posameznem hektarju.
10. Francija – 65.000 ton
Edina članica Evropske unije med svetovno deseterico je Francija, ki je leta 2023 porabila približno 65.000 ton pesticidov.
Sledita ji Turčija s približno 58.000 in Španija s 53.000 tonami.
Dvakrat več kot leta 1990
Deseterica pokaže predvsem, kje se porabi največja skupna količina, ne pa nujno, kje je kmetijstvo najbolj intenzivno s pesticidi. Velika država z milijoni hektarov njiv lahko porabi več kot majhna država, čeprav na posamezen hektar nanaša bistveno manj.
FAO opozarja, da lahko pesticidi ob neustrezni uporabi in izpostavljenosti predstavljajo tveganje za podtalnico in površinske vode, vodne organizme, čebele ter organizme v tleh. Pesticidom so lahko izpostavljene tudi vrste, proti katerim sredstvo sploh ni namenjeno.
Prav organizmi v tleh – deževniki, pršice, skakači in mikroorganizmi – opravljajo ključne naloge pri razgradnji organske snovi in kroženju hranil. Opraševalci pa so nepogrešljivi za razmnoževanje številnih divjih rastlin in za pridelavo sadja, zelenjave, oljnic ter drugih poljščin.
Globalni trend, da se je poraba pesticidov od leta 1990 podvojila, kaže temno stran vse intenzivnejše svetovne proizvodnje hrane.
Preberite tudi:
- Temna stran planeta (1. del) – 10 najbolj onesnaženih krajev na svetu
- Temna stran planeta (2. del) – 10 najbolj onesnaženih rek na svetu
- Temna stran planeta (3. del) – 10 najbolj onesnaženih plaž na svetu
- Temna stran planeta (4. del) – 10 najhujših okoljskih katastrof v zgodovini
- Temna stran planeta (5. del) – 10 krajev, kjer je pitna voda letos že velik problem
- Temna stran planeta (6. del) – 10 znanih plaž, ki zaradi onesnaženja niso za kopanje
- Temna stran planeta (7. del) – 10 pristanič, kjer je onesnaženje del vsakdana
- Temna stran planeta (8. del) – 10 mokrišč, ki jih suša spreminja pred našimi očmi
- Temna stran planeta (9. del) – 10 najbolj ogroženih morskih ekosistemov
- Temna stran planeta (10. del) – 10 držav, kjer zaradi svetlobnega onesnaženja skoraj ni več noči
