V šestdesetih letih prejšnjega stoletja so bile reke in jezera v Švici eni najbolj onesnaženih v Evropi. Vode so prekrivale alge, pena in mrtve ribe.
Ključno gonilo te preobrazbe je bila tragedija v gorskem letovišču Zermatt leta 1963, ko je zaradi izbruha tifusa zbolelo 437 ljudi, umrli so trije.
Povečal se je pritisk na vlado, naj očisti vodne poti, za katere je bilo ugotovljeno, da so vir izbruha bolezni. Leta 1971 je bilo čiščenje odpadne vode zapisano v švicarski zakon.
Iz vode odstranjujejo tudi mikroonesnaževala (zdravila, droge)
Švica ima nekaj najčistejših rek v Evropi. Po podatkih Evropske agencije za okolje iz leta 2023 je bilo le pet od 196 kopališč v državi ocenjenih, slabe kakovosti.
Trenutno je Švica vodilna v svetu pri čiščenju vode mikroonesnaževal: mešanice kemikalij (antidepresivi, antibiotiki, zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni in protivnetna zdravila), ki jih pogosto najdemo v vodnih telesih ter imajo neznane in potencialno škodljive posledice za zdravje ljudi in ekosistemov.
Leta 2016 je Švica postala prva država, ki je uveljavila zakonodajo za čiščenje drog in kemikalij, ki se kopičijo v rekah in jezerih.
Švica redno nadgrajuje čistilne naprave
Običajne naprave za čiščenje odplak so zasnovane za ravnanje z organskimi odpadki, a so manj učinkovite s kemikalijami, zato se obrati po vsej Švici nadgrajujejo.
Čistilna naprava vsako sekundo prefiltrira 250 litrov vode. Najprej odstrani vse, kar ljudje lahko splaknejo v stranišča. Nato se maščoba in pesek odstranita, preden se voda obdela v ogromnih bazenih z bakterijami, ki odstranijo organske snovi. Za konec se voda spusti skozi aktivno oglje, ki deluje kot goba in absorbira mikrokemikalije.
Švicarji vsako leto dodajo nekaj čistilnih naprav za mikroonesnaževala, trenutno jih imajo 37. Kot odgovor na delo Švice EU zahteva, da čistilne naprave za odpadne vode oskrbujejo več kot 10.000 ljudi, da bi lahko odstranile mikroonesnaževala iz rek do leta 2045.
