Stara drevesa imajo pomembno ekološko in čustveno vlogo

20 januarja, 2019

Kako pomembna so stara drevesa? Velikokrat namreč slišimo, da nič zato, če se jih poseka, saj ‘bomo zasadili nova’ …

Med naravne vrednote spadajo tudi nekatera drevesa v mestnih središčih, ki imajo status drevesne naravne vrednote, med zavarovana območja, ki se lahko nahajajo tudi v ali ob mestih  pa štejemo npr. naravni spomenik ali narodni, regijski in krajinski park. Če bi posek drevesa pomenil poškodovanje ali uničenje drevesne naravne vrednote ali ravnanje v nasprotju s predpisanimi pravili ravnanja in varstvenimi režimi na zavarovanem območju, imajo inšpektorji, pristojni za ohranjanje narave, pooblastilo odrediti vzpostavitev naravnih vrednot ali sestavin biotske raznovrstnosti v prejšnje stanje, odpravo škode oziroma sanacijo na stroške povzročitelja in v skladu s predhodno pridobljenim strokovnim mnenjem Zavoda RS za varstvo narave. Prav tako imajo pooblastilo odrediti prepoved izvajanja posega ali dejavnosti.  160. in 160. a člen Zakona o ohranjanju narave določata globe za te primere.

Mogočna stara drevesa pomembno prepoznana že od pradavnine

“Pomen mogočnih dreves je v razvitih kulturah jasno prepoznan že od pradavnine. Nenazadnje je posamezno veliko drevo (pa tudi gozdni sestoj) nudilo zavetje, identifikacijsko točko ter mesto različnih srečevanj. Preko zgodb in simbolnih pomenov se je krepila vloga drevesne vrste, v urbanih sredinah pa danes velja izpostaviti ekološko vlogo drevesa, tako posamezne entitete kot tudi linijske zasaditve (drevoreda). Ekološka vloga je izrazito vezana na starost in vitalnost drevesa, saj odraslo drevo bistveno drugače vpliva na mikroklimo kot mlado, majhno in manj olistano drevesce,” pojasnjuje doc. dr. Valentina Schmitzer z Oddelka za krajinsko arhitekturo ljubljanske Biotehniške fakultete.

Navaja dva ključna parametra, ki ekološko ovrednotita drevo, in sicer evapotranspiracijski potencial listne mase in s tem povezano senčenje pod drevesno krošnjo. “Nadomeščanje vitalnih starejših dreves z mladimi drevesi (pa čeprav gre za isto drevesno vrsto) zagotovo ni upravičeno ravnanje, saj ekosistemske storitve nadomestnih zasaditev niso primerljive. Vrednotenje pomena odraslega drevesa je kompleksna naloga, ki ne spaja le merljivih kazalcev (premer krošnje, vpliv na mikroklimo, senčenje) pač pa tudi subjektivno/čustveno/ videzno komponento. Slednja je za uporabnike prostora pogosto neprecenljiva,” še poudari strokovnjakinja.

O tej pripoveduje tudi doc. dr. Darja Matjašec z ljubljanske Biotehniške fakultete v svojem članku v Lokalne Ajdovščina., ki navaja primere iz tujine, kjer se številne iniciative v mestih borijo za mestna drevesa, ker ta zmanjšujejo onesnaževanje, povečujejo vrednost zemljišč in celo vplivajo na to, da se počutimo mlajši. Posek mestnega zelenja ali odstranitev majhnega žepnega parka po svetu in tudi pri nas nemalokrat sproži odpor domačinov.

Prebivalci so na drevesa v mestih navezani, drevesa poleg ekološke opravljajo tudi pomembno socialno funkcijo. Dokler jih ne posekajo zaradi načrta parkirišča, na primer.

Nazaj na kategorijo okolje.
(Visited 211 times, 3 visits today)