V zadnjih letih je avokado postal prava zvezda na spletu in krožnikih po vsem svetu. S povečanim povpraševanjem po avokadu pa se je njegov negativni vpliv na okolje povečal.
Ta sadež ima visoko vsebnost oleinske kisline (mononenasičene maščobe), zato je koristen za posameznike, katerih prehrana ni bogata z živalskimi maščobami, kot so meso, mlečni izdelki, ribe, hkrati pa je bogati vir vitaminov B, vitamina C, vitamina E in kalija.
Kljub temu da se avokado danes lahko prideluje na različnih koncih sveta, primarni pridelovalci avokada ostajajo v Srednji in Južni Ameriki. Mehika je največja proizvajalka, kjer pridelava avokada obsega več kot 500.000 hektarjev in se stalno povečuje.
Zelo visok ogljični odtis priljubljenega sadeža
Zaradi pridelave avokada v Srednji in Južni Ameriki sadje potuje na velike razdalje, da bi doseglo potrošnike na globalnem severu. Mehiški avokado do Velike Britanije prepotuje približno 9000 kilometrov. Glede na razdalje se sadje pobere, preden dozori in se odpremi v temperaturno nadzorovano skladišče, ki je energetsko zelo potratno.
Podjetje Carbon Footprint Ltd ocenjuje, da imata dva majhna avokada v zavitku ogljični odtis 846,36 grama, kar je skoraj dvakrat več kot kilogram banan.
Plantažna pridelava uničuje okolje
Zaradi naraščajočih cen avokada na svetovnem trgu, se je pridelava sadja znatno povečala. To je povzročilo nastanek plantažnih kmetij, kjer avokado gojijo v monokulturi z visokimi agrokemičnimi vložki in izkoriščevalskimi praksami, ki poslabšajo rodovitnost tal.
Poleg tega pa vsak avokado potrebuje še 320 litrov vode.
Samo uvoz letne količine avokada v Veliko Britanijo vsebuje več kot 25 milijonov kubičnih metrov navidezne vode, kar ustreza 10.000 olimpijskim bazenom. Zaradi naraščajočih globalnih temperatur in pomanjkanja vode to resno vpliva na lokalne skupnosti, ki nimajo dostopa do pitne vode.
Vse manj avokada za lokalno prebivalstvo
Povečanje proizvodnje je negativno vplivalo tudi na lokalno varnost preskrbe s hrano. Rastoče svetovno povpraševanje povzroča zvišanje cen, zato si lokalne skupnosti vse težje privoščijo nakup živil, ki so kulturno povezane z njihovo regijo. Stanje se bo v naslednjih letih le še poslabševalo, ker bo Kitajska želela uvoziti še več avokada, saj narašča povpraševanje srednjega razreda po dostopu do zahodne prehrane.
Kljub trditvam, da je avokado trajnostna “super hrana”, je resnica, da ima avokado resne okoljske posledice. Kot potrošniki moramo razumeti vpliv, ki ga imajo naše izbire, in jih upoštevati, preden se odločimo, kaj bomo kupili in kaj pojedli.
Vir: Sustainable Food Trust
