V poročilu so navedli, da bo zaščita naravnih virov, blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter zmanjšanje onesnaženja, okrepilo odpornost ključnih družbenih funkcij, ki so odvisne od narave – prehranska varnost, zagotavljanje pitne vode in protipoplavna zaščita.
Izvršna direktorica EEA-ja Leena Ylä-Mononen je dejala, da si ne moremo privoščiti, da bi zmanjšali svoje podnebne, okoljske in trajnostne ambicije. »Poročilo, ki ga je soustvarilo 38 držav, temelji na znanstvenih dognanjih in kaže, zakaj moramo ukrepati. V EU-ju imamo politike, orodja in znanje za doseganje trajnostnih ciljev,« je še pojasnila.
Hkrati poročilo opominja, da mora Evropa ostati na svoji poti ter še povečati podnebne in okoljske ambicije, je prepričana izvršna podpredsednica Evropske komisije za čisti, pravični in konkurenčni prehod Teresa Ribera. »Nedavni ekstremni vremenski dogodki kažejo, kako krhki postaneta blaginja in varnost ob degradirani naravi in okrepljenih učinkih podnebnih sprememb,« je še dodala.
Biodiverziteta upada zaradi proizvodnje in potrošnje
EEA ugotavlja, da se na stari celini zmanjšuje biotska raznovrstnost v kopenskih, sladkovodnih in morskih ekosistemih, predvsem zaradi netrajnostne proizvodnje in potrošnje v prehranskih sistemih. Hkrati pa pričakujejo, da se bo slabšanje biotske raznovrstnosti nadaljevalo.
Skrb vzbujajoče je tudi, da se s pomanjkanjem vode spopada že tretjina evropskega prebivalstva in ozemlja. Na teh področjih bo potrebno ohranjanje vodnih ekosistemov, zaščita porečij in omogočanje obnavljanja podtalnice.
V poročilu so zapisali še, da se Evropa med vsemi celinami najhitreje segreva, in posledično podnebne spremembe ogrožajo varnost, javno zdravje, ekosisteme, infrastrukturo in gospodarstvo. Vedno pogostejše in intenzivnejše so tudi naravne nesreče ter vedenje, da se bo podnebje kljub ukrepanju EU-ja za blažitev posledic, še naprej spreminjalo.
Kaj poročilo izpostavlja za Slovenijo, preberite tule.
