Slovenija je v okviru Strategije pametne specializacije podprla razvoj krožnega gospodarstva kot eno od prioritet gospodarskega razvoja visokotehnoloških izdelkov, tehnologij in storitev, povezovanja v (globalne) verige vrednosti z dolgoročnim potencialom za uspešen prodor na globalne trge.
Dr. Dragica Marinič, koordinatorica SRIP – Krožno gospodarstvo Štajerska gospodarska zbornica
Na tej osnovi se je oblikovalo Strateško razvojno inovacijsko partnerstvo – Mreže za prehod v krožno gospodarstvo (kratko SRIP – Krožno gospodarstvo). Danes šteje 75 članov, od tega 51 članov iz gospodarstva, 13 članov iz vrst institucij znanja in 11 članov nevladnega sektorja, kamor spadajo tudi tri gospodarske zbornice: Gospodarska zbornica Slovenije, Gospodarska zbornica Dolenjske in Bele krajine ter Štajerska gospodarska zbornica, ki upravlja SRIP – Krožno gospodarstvo že od novembra 2016.
Članstvo v SRIP je odprto za nove člane s potencialom za prehod v krožno gospodarstvo na fokusnih področjih, kot so trajnostna energija, biomasa in alternativne surovine, sekundarne surovine (različne vrste odpadkov, tehnološke odpadne vode, trajnostno gospodarjenje s pitno vodo), funkcionalni materiali (novi materiali, senzorji, pametna embalaža), procesi in tehnologije, vključno z zelenimi kemikalijami in transformacijo linearnih poslovnih modelov v krožne poslovne modele s poudarkom na analizah življenjskega cikla izdelkov ter zaključenih snovnih in energetskih tokovih. Ob tem je pozornost usmerjena tudi v digitalizacijo tehnoloških procesov in na razvoj kadrov z namenom razvoja krožnih kompetenc.
Primeri dobre prakse
Na osnovi dosedanjih uspešno izvedenih ali še trajajočih razvojnih krožnih projektov, ki vsebujejo visokotehnološke izdelke, tehnologije ali storitve, lahko izpostavimo nekatere projekte, v katerih sodelujejo člani SRIP – Krožno gospodarstvo iz gospodarstva in institucij znanja, ki so primeri odličnih krožnih praks v slovenskem in mednarodnem prostoru:
- podjetja: Melamin, d. o. o. na področju biomase, IOS, d. o. o. – Inštitut za okoljevarstvo in senzorje na področju recikliranja odpadnega tekstila (prvi pilotni laboratorij v Sloveniji in v Evropi), Bass, d. o. o., Ars Pharmae, d. o. o. na področju uporabe odpadnega lubja bele jelke – ekstrakcija zdravilne učinkovine abigenol, Surovina, d. o. o. (Maribor) na področju odpadkov in pilotnega projekta recikliranja plastične embalaže, Helios TBLUS, d. o. o. na področju biopremazov, Steklarna Hrastnik, d. o. o. na področju pametnih steklenic in vodikovih tehnologij, Talum, d. d. recikliranja odpadnega aluminija, Predilnica Litija, d. o. o. na področju tekstilne industrije, Petrol, d. d. na področju sončne in druge vrste energije, AlgEN, d. o. o. na področju algnih tehnologij., Acies Bio, d. o. o. na področju predelave bioloških odpadkov – sirutke v vitamin B12., INEA, d. o. o. na področju vodikovih tehnologij, Plastika Skaza, d. o. o. na področju bioplastike, kjer deluje tudi TECOS, Messer, d. o. o. na področju tehnologij odpadnih vod, ZEOS, d. o. o. na področju zbiranja odpadkov elektronske in električne opreme ter drugi člani SRIP, ki uvajajo krožno gospodarstvo;
- b) institucije znanja š številnimi razvojnimi krožnimi rešitvami, kot so Inštitut za celulozo in papir (projekt ‘Cel.Krog – ponovna uporaba biomase’), Kemijski inštitut, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru, Zavod za gradbeništvo Slovenije, Institut Jožefa Stefana, Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Bistra Ptuj, Innorenew in drugi.
- c) nevladni sektor, ki v sodelovanju z drugimi akterji prav tako uspešno deluje krožno, na primer gospodarske zbornice, Circular Change, EKTC Maribor, Zavod KNOF, Wcycle, Zavod CER, Media FIT, d. o. o., Založba Forum Media, Giacomelli Media, d. o. o in drugi.
Dodatne informacije: srip@stajerskagz.si; na spletni strani https://srip-krozno-gospodarstvo.si/
