Avtor BR; foto: adobestock 5:50 pop OKOLJE

Nova študija: V Jadranu stalno živi 5 vrst kitov in delfinov

V obsežni študiji, ki je bila objavljena v znanstveni reviji Acta Adriatica, so znanstveniki pregledali in strnili doslej obstoječe znanje o jadranskih kitih in delfinih.

Kiti in delfini so plenilci na vrhu morskih prehranjevalnih spletov, zato imajo v morskih ekosistemih pomembno vlogo. Njihova prisotnost v Jadranskem morju je s tega vidika dober znak.

Pestrost vrst kitov in delfinov v Jadranu je večja kot si verjetno marsikdo predstavlja: tukaj stalno živi kar pet vrst, še dve pa se občasno pojavljata.

Predstavniki katerih vrst kitov in delfinov so v Jadranu?

Najštevilčnejša vrsta je progasti delfin (Stenella coeruleoalba), ki živi v globokem južnem Jadranu (v Sloveniji jih zabeležijo redko). Druga najštevilčnejša vrsta, ki je tudi najbolj razširjena po celotnem Jadranu, je velika pliskavka (Tursiops truncatus), ki živi tudi pri nas v slovenskih vodah in ki jo raziskovalci društva Morigenos preučujejo že več kot 20 let.

V Jadranu je bil nekoč pogost tudi navadni delfin (Delphinus delphis), ki pa je danes izredno redek. V južnem Jadranu sta v manjšem številu prisotna še okrogloglavi delfin (Grampus griseus) in pa Cuvierjev kljunati kit (Ziphius cavirostris). Slednji je absolutni svetovni rekorder v potapljanju na dah, saj se lahko potopi tudi do 3000 m in pod vodo ostane več kot tri ure.

Občasno se pojavljata tudi brazdasti kit (Balaenoptera physalus), ki se vsake toliko pojavi tudi v Sloveniji, ter kit glavač (Physeter macrocephalus), druge vrste pa Jadransko morje obiščejo izredno redko. Med njimi je recimo kit grbavec (Megaptera novaeangliae), ki je leta 2009 dva meseca bival v slovenskih vodah.

Stanje v Jadranu sicer slabše kot pred nekaj desetletji

V obdobju med 19. in sredino 20. stoletja je bilo v Jadranu namerno pobitih na tisoče delfinov, kar je med drugim vodilo v skoraj popolno izginotje navadnega delfina. Danes se jadranski kiti in delfini soočajo z drugimi grožnjami, ki vključujejo skupne učinke degradacije in izgube habitatov, prekomernega izlova njihovega plena, naključne smrtnosti v ribolovnih orodjih, antropogenega hrupa, plastičnih odpadkov, kemičnega onesnaženja in podnebnih sprememb. Jadran je zaradi svoje polzaprtosti in relativne plitvosti še posebej občutljiv ekosistem, med drugim pa je tudi morje, kjer je kočarjenje (ribolov z vlečnimi mrežami) najbolj intenzivno na svetu.

Kiti in delfini niso škodljivci

»V preteklosti so delfine obravnavali kot škodljivce, njihovo ubijanje pa je bilo pogosto in razširjeno, predvsem zaradi zmanjšanja konfliktov z ribištvom. V Jadranskem morju so kampanje za iztrebljanje delfinov spodbujali organi, pristojni za upravljanje ribištva, in ti poboji so se izvajali več kot stoletje, vse do šestdesetih let prejšnjega stoletja,« je spomnil na temno preteklost vodilni avtor študije dr. Giovanni Bearzi.

»Danes vemo, da veliki plenilci, kot so denimo kiti, delfini in morski psi, niso škodljivci, temveč v morskih ekosistemih igrajo izredno pomembno vlogo« je povedal soavtor študije doc. dr. Tilen Genov, predsednik društva Morigenos in predavatelj na Univerzi na Primorskem. »Če želimo zdravo in bogato morje, od katerega smo odvisni tudi ljudje, potrebujemo zdrave populacije velikih morskih plenilcev.«

Vir: Morigenos

(Visited 49 times, 2 visits today)
Close