Zunanjemu onesnaženemu zraku smo izpostavljeni vsi in vse življenje, posledice pa so lahko tako akutne kot kronične.
Kar 73 odstotkov sodelujočih v novi raziskavi o odnosu prebivalcev do kakovosti zraka meni, da je zrak pozimi slabši.
Posebej problematični so drobni delci v zraku. NIJZ izpostavljenost onesnaženemu zraku povezuje z boleznimi dihal ter srca in ožilja, možgansko kapjo, sladkorno boleznijo, astmo in kronično obstruktivno pljučno boleznijo.
Dolgotrajna izpostavljenost delcem povečuje tveganje za obolevnost in umrljivost zaradi bolezni pljuč ter srca in ožilja.
NIJZ ob tem opozarja, da se učinki na zdravje pojavljajo že pri nizkih koncentracijah delcev.
Onesnaženost zraka in delci so povezani tudi z rakom pljuč ter lahko vplivajo na nosečnost in razvoj otrok.
Kdo je najbolj ogrožen?
Posebno pozornost potrebujejo majhni otroci, starejši, nosečnice ter ljudje s kroničnimi boleznimi dihal in srca in ožilja.
V aktualnih priporočilih NIJZ med ranljive skupine uvršča tudi sladkorne bolnike. Ob povišanih ravneh delcev svetujejo zmanjšanje izpostavljenosti predvsem tem skupinam.
Kaj narediti, ko je zrak močno onesnažen?
NIJZ svetuje spremljanje meritev in napovedi kakovosti zraka, ki jih objavlja ARSO. Ob povišanih koncentracijah delcev je priporočljivo bivanje na prostem prestaviti na del dneva, ko je onesnaženost manjša, in se izogibati prometnicam.
Omejiti je treba predvsem intenzivnejšo telesno dejavnost na prostem. Če se pojavita kašelj ali pomanjkanje sape, NIJZ svetuje zmanjšanje telesnih naporov.
Tudi prezračevanje doma je smiselno prilagoditi kakovosti zunanjega zraka in prostore učinkovito prezračiti takrat, ko je onesnaženost najnižja. V zaprtih prostorih pa dodatnih delcev ne ustvarjajmo s kajenjem ali prižiganjem sveč.
Pozimi je previdnost še posebej pomembna. Povišane ravni delcev se pogosteje pojavljajo prav v hladnem delu leta, ko se prometnim in industrijskim virom pridružijo kurišča, neugodne vremenske razmere pa lahko onesnažen zrak zadržujejo pri tleh.
