Meritve kažejo, da njihov občutek ni brez podlage: prav v kurilni sezoni se v Sloveniji še vedno pojavljajo obdobja povišanih koncentracij delcev.
Skoraj tri četrtine anketiranih prebivalcev Slovenije meni, da je kakovost zraka pozimi slabša, skoraj dve tretjini pa je že kdaj zmotil dim iz sosednjih hiš.
To kažejo rezultati raziskave o odnosu prebivalcev do kakovosti zraka, ki so bili predstavljeni 1. oktobra 2026 ob začetku kurilne sezone.
Rezultate so na novinarski konferenci »Kaj dihamo pozimi? Zrak, kurilne naprave in zdravje« predstavili Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) in Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO). Dogodek so skupaj pripravili še Nacionalni inštitut za javno zdravje, Eko sklad, Zbornica komunalnega gospodarstva Slovenije in Zveza potrošnikov Slovenije.
Rezultati kažejo precej visoko zavedanje prebivalcev o sezonskem poslabšanju kakovosti zraka.
Več kot polovica vprašanih kot enega od virov onesnaževanja prepoznava tudi ogrevanje. Individualna kurišča je kot vir onesnaževanja zraka navedlo 54 odstotkov anketiranih, kurjenje biomase pa 59 odstotkov.
Zanimiv je tudi podatek o lastnih izkušnjah: dim iz sosednjih hiš je že kdaj zmotil skoraj dve tretjini sodelujočih v raziskavi.
43 odstotkov se jih ogreva z lesno biomaso
Hkrati je lesna biomasa pomemben način ogrevanja med samimi sodelujočimi v raziskavi. Uporablja jo 43 odstotkov anketiranih.
Raziskava tako kaže zanimivo razmerje med uporabo lesa za ogrevanje in zavedanjem o njegovem vplivu: delež tistih, ki kurjenje biomase prepoznavajo kot vir onesnaževanja, je višji od deleža tistih, ki jo sami uporabljajo za ogrevanje.
Na MOP in ARSO rezultate razumejo kot znak, da se zavedanje o kakovosti zraka in vplivu kurjenja povečuje, vendar obenem ocenjujejo, da ostaja še veliko prostora za spremembe.
Kaj prebivalci pričakujejo od države?
Raziskava je preverjala tudi, katere ukrepe države prebivalci ocenjujejo kot najpomembnejše za izboljšanje kakovosti zraka.
- Na prvo mesto so anketirani postavili višje subvencije za zamenjavo malih kurilnih naprav.
- Sledi boljše informiranje prebivalcev in
- njihovo opolnomočenje.
Rezultati tako ne kažejo le, kako prebivalci ocenjujejo kakovost zraka in vire onesnaževanja, temveč tudi, kje pričakujejo več ukrepanja države – predvsem pri finančni podpori za zamenjavo zastarelih načinov ogrevanja.
