53,6 milijonov ton. Šokantna številka. Toliko je skupna teža elektronskih odpadkov, ki smo jih lani pridelali v svetu, po podatkih Združenih narodov. Težko si je predstavljati to količino, ponazorimo jo morda lahko z dolžino – 125 kilometrov.
Svetovni monitor e-odpadkov je izdal poročilo prejšnji mesec, to pa kaže še nekaj: pridelali smo jih 21 % več kot pred petimi leti. Ločeno zbiranje in recikliranje še zdaleč ne sledita potrošnji.
Zavržemo tudi drage kovine
E-.odpadki vsebujejo številne različne materiale, med njimi tudi kovine, kot so baker, železo, pa tudi zlato, srebro in platina. 53,6 ton odpadkov bi po izračunih lahko vsebovalo za 14 milijard dolarjev vednosti kovin. A večino zavržejo ali zažgejo, namesto da bi jih ločili in reciklirali.
Trenutno se po podatkih v svetu reciklira le 17 % zbranih e-odpadkov. Kot opozarja Guardian, pa se pri recikliranju, ko se to vendarle zgodi, sproščajo strupene kocine, ki ogrožajo zdravje delavcev in vseh v okolici.
Kaj bi morali narediti?
Poročilo vključuje tudi predloge za boljšo strategijo, ki bi hkrati zmanjšala rudarjenje za žlahtne kovine: izboljšati moramo zbiranje in recikliranje e-odpadkov po celem svetu, s čimer bomo pridobili tudi cenejše materiale za ponovno uporabo, z manjšim vplivom na okolje.
Kdo je največji potrošnik?
Največ e-odpadkov pridela Azija, kar 24.9 milijonov ton, Evropa “le” 12. Vendar pa preračunavanje na prebivalca pokaže bolj realno sliko: največ elektronike zavržejo v severni Evropi, kjer v povperčju na leto vsak prebivalec pridela kar 22,4 kilograme e-odpadkov (Azijec 5,6 kg).
V Sloveniji shema e-odpadkov deluje prek družbe ZEOS:
V Celju zaživel prvi kotiček za oddajo rabljenih strojev, računalnikov in drugih aparatov
Vir: treehuger
