GZS o predlogu zakona o varstvu okolja

28 februarja, 2020
Andreja Šalamun
GZS o predlogu ...

Bo stanje z odpadki z novim zakonom samo še slabše? Spremembe, ki jih vlada predlaga v Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja – ta je v javni obravnavi do 6. marca 2020 – niso dovolj premišljene, opozarjajo na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Prepričani so, da so bili predlogi gospodarstva ter strokovne in tehnične javnosti večinoma prezrti, da je zakon obsežen in nepregleden ter površno pripravljen. 

Kot pravijo na GZS, so v novem zakonu pričakovali rešitve, »ki bodo Sloveniji omogočile upravljanje z odpadki v skladu z načeli krožnega gospodarstva. Trenutno stanje je namreč nezavidljivo in zaskrbljujoče. Odpadki se kopičijo, s tem pa tudi problemi,« opozarjajo. Prepričani so, da smo v Sloveniji »zašli – namesto prehoda iz linearnega v krožno gospodarstvo smo naredili premik nazaj v točkovno gospodarstvo, ko odpadki obstojijo na točki, kjer ne bi smeli«. Poudarjajo, da prve strokovne ocene novega zakonskega predloga kažejo, da bo stanje na področju odpadkov še slabše. »Pripravljavci zakona so ponovno pokazali, da odpadkov ne vidijo kot surovin krožnega gospodarstva, temveč kot smeti, ki jih je treba prepovedati in omejiti. In se, če se le da, pretvarjati, da jih ni ali se delati, da so problem nekoga drugega,« so kritični na GZS. Menijo, da pripravljavci zakona tujih dobrih praks in rešitev ne želijo prenesti v slovensko okolje. »Dejstva, da so slovenski odpadki slovenski problem, pa ministrstvo kljub številnim problemom in zapiranju meja za izvoz odpadkov še ne razume,« poudarjajo.

Prepričani so, da strah pred odpadki in njihovo predelavo iz ministrstva prehaja na širšo javnost in da zato »narašča odpor do predelave kakršnekoli vrste odpadkov na kakršenkoli način, čeprav odpadke proizvajamo vsi in ima njihova predelava lahko veliko vrednost«.

Predlog uvaja nepreverjene sistemske rešitve

Kot pravijo na GZS, predlog uvaja nove, pri nas še nepreverjene sistemske rešitve na področju odpadkov, ki bodo po njihovem mnenju občutno vplivale na gospodarstvo in tudi na širšo družbo. »Prehod v krožno gospodarstvo in novi zeleni dogovor namreč temeljita predvsem na boljšem obvladovanju snovnih tokov v odpadkih, s preprečevanjem njihovega nastajanja tudi s ponovno in večkratno rabo izdelkov in njihovih sestavnih delov, ter snovno in tudi energetsko izrabo odpadkov. Temu se bomo morali prilagoditi tudi v Sloveniji in prevzeti odgovornost za odpadke, ki jih proizvajamo, kar terja življenjske in praktične rešitve ob ustrezni zaščiti okolja in zdravja ljudi,« opozarjajo in dodajo, da je treba vse spremembe uskladiti s ključnimi deležniki.

 


Nazaj na kategorijo OKOLJE.

Nazaj na kategorijo okolje.
(Visited 26 times, 1 visits today)