Dveletna raziskava, izvedena s pomočjo satelitskih slikovnih podatkov in kopenskih raziskav, je razkrila, da se je po svetu obnovilo skoraj 59 milijonov hektarjev gozdov. Drevesa v omenjenih gozdovih so shranila 5,9 gigatone ogljikovega dioksida – to je več, kot so letne emisije celotnih ZDA. Prvo območje ponovne rasti dreves so

Pričela so se prva vzorčenja makro- in mikroplastike pod okriljem mednarodnega projekta skupnostne znanosti Pirati plastike – dajmo Evropa! Slovenski otroci bodo skupaj z nemškimi in portugalskimi raziskovali plastične odpadke in odkrivali raven onesnaženosti.  Pobudniki projekta so trio Predsedstva Sveta Evropske unije, ministrstva Slovenije, Nemčije in Portugalske. Vodenje slovenske misije proti

Trajnostna mobilnost je nekaj, o čemer poslušamo še dolgo, a vendarle smo v praksi od nje še precej oddaljeni. Za začetek nekaj številk: 400 milijonov evrov je v predlogu Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) namenjenih za cestne projekte. 163 milijonov evrov je v predlogu NOO namenjenih železniški infrastrukturi. 175

“Ustrezno upravljanje z zemljišči je nujno za ustvarjanje pogojev za ohranitev izginjajočih ogroženih vrst ter njihovih habitatov,” poudarjajo na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), zato so po uspešno izvedenih odkupih zemljišč aktivnosti projekta PoLJUBA v preteklem letu intenzivno usmerili v izvedbo ukrepov za obnovitev in ohranjanje mokrotnih

Ste na svojem vrtu opazili ježa? Nikar ga ne preganjajte, kajti jež je odličen pomagač v boju proti škodljivcem! “Štejemo si lahko v čast, da naš vrt obiskujejo majhni, radovedni ježki,” pravi Klavdija Lorber, ki na Facebook strani ‘Jež – naš vrtni prijatelj’ pomaga osveščati o koristnosti ježev, hkrati pa

20. maja bo Slovenija in z njo ves svet četrtič obeležila svetovni dan čebel, ki ga je Generalna skupščina Organizacije Združenih narodov (OZN) na pobudo Slovenije razglasila 20. decembra 2017. “Tudi letos želimo s svetovnim dnevom čebel najširšo javnost opozoriti na dejstvo, da so čebele za naše preživetje na tem

Dr. Mihael Jožef Toman, predstojnik katedre za ekologijo in varstvo okolja, oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, v zvezi s stanjem vodnih okolij v državi pravi, da ugotavljajo velike razlike med območji in rekami, in da ne gre vedno le za stopnjo onesnaževanja, pač pa na stanje vplivajo