Trajnostna mobilnost: ljudje si jo želimo, kaj pa Načrt za okrevanje?

12 maja, 2021
Andreja Šalamun

Trajnostna mobilnost je nekaj, o čemer poslušamo še dolgo, a vendarle smo v praksi od nje še precej oddaljeni.

Za začetek nekaj številk:

  • 400 milijonov evrov je v predlogu Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) namenjenih za cestne projekte.
  • 163 milijonov evrov je v predlogu NOO namenjenih železniški infrastrukturi.
  • 175 milijonov evrov je v predlogu NOO namenjenih spodbujanju trajnostne mobilnosti in javnemu potniškemu prometu.

Vse več občin (kar 85 jih je že) ima izdelane Celostne prometne strategije, kar po mnenju Marjete Benčina iz društva Focus pomeni, da je vse več deležnikov in prebivalcev že vsaj ob sprejemanju teh strategij prišlo v stik z načeli trajnostne mobilnosti.

»Ozaveščenost ljudi, tudi zaradi grožnje podnebnih sprememb, raste in vsi si želimo konkretnih sprememb. A v praksi je ukrepov, ki bi zmanjšali emisije toplogrednih plinov in onesnaženost zraka, še vedno premalo. Kljub temu da je zaradi protikoronskih ukrepov aktivna mobilnost (kolesarjenje, hoja) prevladala, pa smo bili priča popolnemu zaprtju javnega potniškega prometa in še bolj množični uporabi avtomobilov,« pravi sogovornica in doda, da so slovenska mesta za razliko od naprednih evropskih mest namesto širjenja površin za kolesarje in pešce odpirala središča za avtomobile (brezplačno parkiranje ipd.). »Ko se epidemija konča, si želimo, da tako občine kot država dajo jasno prednost trajnostni mobilnosti, predvsem z boljšo infrastrukturo za pešce, kolesarje in javni potniški promet.«

Avtomobilov nadpovprečno veliko, večina na fosilna goriva

»V Sloveniji je vprašanje transporta eno od ključnih vprašanj pri načrtovanju trajnostnih podnebnih politik,« pravi Sara Kosirnik, vodja projektov v okoljski nevladni organizaciji Greenpeace. »Po podatkih Eurostata smo Slovenci glede na rabo avtomobilov nad povprečjem EU; v grobem lahko rečemo, da imamo v Sloveniji na dva prebivalca vseh starosti registriran več kot en avtomobil. Veliko večino avtomobilov poganjajo tekoča fosilna goriva, v njih pa praviloma sedi zgolj voznik,« navaja.

Doda, da imamo trenutno veliko priložnost, da ta trend obrnemo in se usmerimo v vlaganja v ljudem in naravi prijazne trajnostne oblike transporta. »Slovenija je upravičena do 5,2 milijarde evropskih sredstev za okrevanje ob koronakrizi. Ta denar je priložnost, da naredimo premike v smer boljšega javnega potniškega prometa,« pravi sogovornica in doda, da osnutek Načrta za okrevanje in odpornost, ki ga pripravlja vlada RS, žal ne zasleduje trajnostnih usmeritev na področju mobilnosti. 

 

Članek je bil v celoti objavljen v reviji Eko dežela Promet 2021.

Nazaj na kategorijo okolje.
(Visited 23 times, 2 visits today)