Ključen pomen za uspešnost zelenega prehoda imajo ukrepi na lokalni ravni – sem spadajo predvsem pobude in rešitve, ki se uvajajo na ravni občin in kot take direktno odgovarjajo na konkretne izzive, ki jih domačini najbolje poznajo. Pogosto pa za takšne projekte – še posebej v manjših občinah – ni denarja, zato ga je treba poiskati pri različnih virih, predvsem v obliki sofinanciranja iz kohezijskih sredstev in državnih razpisov.
Med drugim veliko projektov skupnostnega ogrevanja
Kot je za našo lansko revijo Občine povedal predsednik Združenja občin Slovenije Robert Smrdelj, v zadnjem času številne občine veliko vlagajo v energetiko in obnovljive vire, pomemben segment pa predstavlja tudi biomasa, ki jo vidi kot pomemben in zelo uporaben vir.
»Ponekod so že vzpostavljeni daljinski sistemi, marsikje so še v načrtovanju, od države pa bi pričakovali bolj aktivno spremljanje in sofinanciranje. Skupnostno ogrevanje na biomaso je namreč model, ki je bil preverjen že v Avstriji in je smiseln tudi v našem prostoru, kjer je veliko gozdov,« je pojasnil sogovornik.
Nekatere občine nimajo virov za pripravo projektov
Pridobivanje sredstev za izpeljavo projektov je za občine pogosto največji izziv. Kot je ob tem poudaril predsednik Združenja občin, je za projekte na področju trajnosti daleč najbolj učinkovito, da si občine zanje vzamejo čas in jih dobro pripravijo, še preden se pojavijo razpisi in možnosti sofinanciranja. A po drugi strani marsikatere občine že za samo pripravo vse potrebne dokumentacije nimajo ustreznih pogojev.
»Za uspešno nastavljanje trajnostnega razvoja je v tem pogledu potrebnega več manevrskega prostora. Četudi ima država dobre razpise za različna področja, občine niso sposobne kandidirati, saj projektov zaradi pomanjkanja virov ne morejo pripraviti,«
je ob tem še opozoril Smrdelj.
K učinkovitejšemu razvoju bi lahko pomembno doprinesla ustanovitev regij
Kot eno od možnih rešitev, ki bi lahko pomagala k učinkovitejšemu razdeljevanju sredstev za projekte trajnostnega razvoja, sogovornik izpostavlja regije. Gre za vmesni člen, ki bi lahko izvajal projekte na ravni med državo in občino ter tako poskrbel, da posamezna območja ne bi ostala nerazvita.
»Sloveniji je več kot dvesto občin, ki lahko ogromno naredijo na zelo lokalni ravni, medtem ko bi morali za trajnostne zgodbe širšega pomena delati na regionalni ravni. Pri nas za takšno sodelovanje nimamo pravih mehanizmov, zaradi česar smo na veliki izgubi,« je ob tem še pojasnil predsednik Združenja občin.
