Merilna mesta so pred Urgentnim centrom, glavno stavbo UKC, Porodnišnico in Onkološkim inštitutom. Temperaturo spremljajo tudi na več zelenih površinah, med drugim v osrednjem parku ob Zaloški cesti, v Šlajmerjevem parku in pred Ginekološko kliniko. Cilj je bolje razumeti, kako se vročina porazdeli po mestu.
Zelene površine do 4 stopinje hladnejše
Prve meritve med junijskim vročinskim valom so že pokazale, kako pomembno vlogo imajo drevesa in zelene površine.
Iz studia Prostorož so sporočili, da so bile temperature na zelenih površinah tudi do 4 °C nižje kot na tlakovanih površinah, kar po njihovih besedah potrjuje, da zelenje pomembno blaži učinek mestnega toplotnega otoka.
Prav zato poudarjajo, da je pomembno ohranjati obstoječe zelene površine in ustvarjati nove, zlasti na območjih, kjer se zadržuje veliko ljudi.
Del evropskega projekta
Meritve potekajo v okviru projekta CLISHE (Climate Shelters for Extreme Heat Adaptation), ki ga financira program Interreg Italija–Slovenija. Projekt razvija t. i. podnebna zavetja oziroma rešitve, ki pomagajo prebivalcem lažje prenašati vse pogostejše in intenzivnejše vročinske valove. Partnerji poudarjajo, da bodo izkušnje iz Ljubljane uporabili tudi pri načrtovanju podobnih rešitev v drugih mestih čezmejnega območja.
Podatki iz merilnih postaj so namenjeni tako strokovnjakom kot javnosti. Po besedah izvajalcev projekta so »dobri in transparentni podatki ključni za učinkovito ukrepanje ob vročinskih valovih«, saj omogočajo boljše načrtovanje mestnih površin in prilagajanje mest podnebnim spremembam.
