Nevarnost pojava toče v Sloveniji je velika, naša država pa sodi med območja z največjo pogostnostjo neviht v Evropi. Nevihte s točo na ozemlju okoli 1 km2 se v Sloveniji pojavijo vsako leto nekaj desetkrat; take, ki prizadenejo ozemlje nekaj km2 nekajkrat, tiste z večjim obsegom pa vsakih nekaj let enkrat.
Ob nevihtah škode na pridelkih ne povzroča samo toča, temveč najbolj pogosto tudi močan veter in intenzivne padavine. Torej, četudi bi bilo mogoče nastanek toče preprečiti, ni mogoče preprečiti močnega vetra in intenzivnih nalivov, ki v največ primerih naredijo največjo škodo.
Finančna sredstva za preventivne ukrepe oz. blaženje posledic
“Škoda po neurjih s točo je naravna nesreča za katero je od leta 2006 naprej mogoče pridobiti pomoč v obliki sofinanciranja zavarovalne premije, zato zanjo v skladu z zakonodajo, ki ureja odpravo posledic naravnih nesreč, ni mogoče pridobiti sredstev iz proračunske rezerve,” povedo na MKGP, kjer sofinancirajo preventivne ukrepe za preprečevanje oz. blaženje posledic naravnih nesreč in sicer: Ozaveščanje, usposabljanje in informiranje kmetov Tehnološka navodila, Sofinanciranje zavarovalnih premij; Sofinanciranje iz drugih javnih sredstev.
“Za sofinanciranje zavarovalnih premij lahko kmetijsko gospodarstvo uveljavlja tudi druge državne pomoči (npr. sofinanciranje iz občinskih sredstev), ki pa skupaj ne smejo presegati 65 odstotkov stroškov zavarovalne premije. Kmetijska dejavnost je deležna podpor za razvoj kmetijstva in podeželja tudi s strani lokalnih skupnosti (občine). Za podpore kmetijstvu je bilo iz sredstev na lokalni ravni v letu 2018 namenjenih skupaj 3,9 milijona EUR za podpore po shemah državnih pomoči (od 4,6 milijona evrov). Delež pomoči za plačilo zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje znaša 4,0 %,” pojasnjuje pristojno ministrstvo.
Javni razpisi iz naslova Programa razvoja podeželja za kmetijski sektor
Najboljši obrambi pred posledicami toče sta zaščitna mreža in zavarovanje kmetijskih pridelkov pred točo. Vendar je zaščitne mreže mogoče uporabiti le v trajnih nasadih, predvsem sadovnjakih. Večji del na novo posajenih sadovnjakov že vključuje tudi postavitev mreže.
Kmetijske pridelke je mogoče zavarovati pred posledicami škode zaradi toče in pridobiti nepovratna sredstva za sofinanciranje zavarovalne premije
Postavitev zaščitnih mrež pa je podprta tudi z ukrepom Programa razvoja podeželja, in sicer v deležu od 50 do 90 %, kar je pomembna novost glede na zadnjo, najnovejšo potrjeno spremembo Programa razvoja podeželja RS. Višji delež podpore je za območja z omejenimi dejavniki za pridelavo, ekološko kmetovanje in KOPOP, kolektivne naložbe in mlade kmete. Upravičen strošek za mrežo proti toči v intenzivnih nasadih je 31.000 evrov. Če se kombinira še s folijo za zaščito proti pokanju plodov je za višje rastoče rastline 68.334 evrov, za nižje rastoče rastline je 50.000 evrov.
Javni razpis za pridobitev nepovratnih sredstev za ta namen bo v Uradnem listu RS predvidoma objavljen prihodnji petek, 7. avgusta 2020.
Izvajanje protitočne obrambe na območju SV Slovenije
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je junija tudi podpisalo pogodbo z izvajalcem za izvajanje letošnjih aktivnosti na območju SV Slovenije, potrebnih za izvajanje posipanja točonosnih oblakov s srebrovim jodidom z letalsko obrambo pred točo. Pogodba je bila podpisana v višini slabih 260.000 evrov. Od tega zneska MKGP prispeva 1/3, občine pa preostali 2/3 zneska.
Izvajalec letalske obrambe pred točo je Športno društvo Letalski center Maribor, ki je bil izbran na podlagi skupnega javnega naročila, h kateremu je pristopilo 58 občin. Izvajanje letalske obrambe pred točo zajema obdobje od 25. junija do vključno 15. septembra 2020. Branjeno območje zajema vseh 27 občin v statistični regiji Pomurje, vseh 41 občin v statistični regiji Podravje, občini Slovenske Konjice in Zreče iz Savinjske regije in občino Podvelka iz Koroške statistične regije.
Vir. MKGP
