Galebi so se v številnih mestih razširili podobno kot golobi, predvsem zaradi: obilice hrane (odpadki, turizem), varnih mest za gnezdenje (strehe, dimniki) – in pomanjkanju le-teh v njihovih naravnih habitatih, ter odsotnosti naravnih plenilcev.
To prinaša tudi težave, kot so hrup in agresivno vedenje v času gnezdenja, onesnaženje z iztrebki, konflikte z ljudmi – zelo podobno kot pri golobih.
Sterilizacija kot pomembno manj invaziven ukrep
Ukrep uporabljajo predvsem ob obalnih mestih, kjer so galebi postali stalni prebivalci urbanega okolja.
Namesto odstranjevanja odraslih ptic se mesta odločajo za t. i. sterilizacijo jajc.:
- jajca premažejo s posebno snovjo ali jih preluknjajo,
- zarodek se ne razvije,
- starši pa še naprej sedijo na jajcih, zato ne ustvarijo novega legla.
Tak pristop preprečuje hitro povečevanje populacije brez neposrednega ubijanja ptic.
Po podatkih lokalnih oblasti in poročilih strokovnih služb so v nekaterih mestih s takšnimi ukrepi populacijo galebov zmanjšali tudi za do približno 50 % v več letih, vendar se rezultati med območji razlikujejo.
Etično vprašanje ostaja
Čeprav metoda ne vključuje neposrednega ubijanja odraslih ptic, odpira vprašanja o poseganju v naravne procese.
Strokovnjaki poudarjajo, da gre za kompromis med varovanjem živali in prilagajanjem sobivanju v urbanem okolju.
Poleg tega imajo ptice v mestih pomembno vlogo:
Mesta po svetu aktivno posegajo v razmnoževanje divjih živali, ukrep pa kaže, kako se spreminja upravljanje narave v urbanih okoljih in odpira vprašanja etike in meja poseganja človeka. Podobne ukrepe so že marsikje uveljavili tudi za omejitev populacije golobov.
