Lep in užiten balkon

25 aprila, 2021

Četudi živite v središču mesta in četudi imate le majhen balkon, se z voljo lahko na njem pridela kar nekaj zelenjave in zelišč. Pripravili smo nekaj namigov za balkon, ki bo ozelenil in polepšal okolico in hkrati poskrbel za svežino na jedilni mizi.

Potreba po zdravi, sveži, brez pesticidov in umetnih gnojil pridelani hrani je vedno večja. Žal vsi nimamo vrta, imamo pa balkon in verjemite, marsikaj se da pridelati tudi na njem. Namesto bršljank in surfinij poskusite letos z malo drugačnimi zasaditvami. Z vključevanjem zelišč in zelenjave med druge rastline dosežemo čudovito kombinacijo lepote in uporabnosti. Zelišča odločilno prispevajo, da zaznavamo tudi z dotikom, vohom in kasneje, ko jih uporabimo v kuhinji, še z okusom. In kdo pravi, da zelenjava ni lepa. Samo poglejte vso to pestrost barv in oblik listov in plodov … Res je, da si na majhnem balkonu ne moremo pridelati veliko, vendar lahko s skrbnim načrtovanjem setve in sajenja, pravilnim kombiniranjem rastlin, pametno razporeditvijo posod in korit ter izrabo vertikale prostor učinkovito izkoristimo.

 

Lonci, korita, posode
Ko rastline posadimo v lonce, omejimo življenjski prostor, iz katerega korenine črpajo vodo in hranila, na velikost lonca.
Rastline se od vrste do vrste razlikujejo, koliko substrata in kako veliko posodo potrebujejo:

  • Paradižnik, paprika in jajčevec potrebujejo lonce globine od 30 – 45 cm, premer pa naj bo 60 cm.
  • V tako globoke lonce sadimo tudi peteršilj za koren, rdečo peso in česen, od začimb pa koper, limonsko travo, janež, ožepek, lovor in origano.
  • Kumare, visok fižol in grah, ki se bodo vzpenjali, ne potrebujejo več kot 20 cm globokih korit. Pri kumarah izberemo taka korita, ki bodo merila v širino vsaj 25 cm, visok fižol pa bo potreboval vseeno malo več prostora, zato mu zagotovimo lonec s premerom 60 cm.
  • 20 cm globine bo dovolj tudi za gojenje pora, čebule, korenčka, peteršilja, blitve, špinače, celo ohrovta in zelja, ter dišavnic rožmarina in žajblja.
  • Nizek fižol bo zadovoljen že s 15 cm globine, vendar naj bo širina 30 cm. V tako globoke posode sejem mizuno in sadimo meto in timijan.
  • Vse vrste solat, radičev, rukola, kreša, kitajska listna zelenjava bodo dobro uspevali že v 10 cm globokih posodah in koritih.
  • Redkvica, bazilika in koriander prav tako ne potrebujejo več.

 

Glede na material, lahko izbiramo med glinenimi, plastičnimi, kovinskimi ali lesenimi posodami. Glinen material je porozen in voda hitreje izhlapeva, torej bomo morali rastline, posajene v glinaste posode, malo pogosteje zalivati kot rastline, ki jih posadimo v plastične posode. Pomagamo si lahko tako, da notranjost glinene posode preden nasujemo zemljo, ovijemo v plastično folijo, ki bo preprečevala izhlapevanje vode. Tudi lesene in kovinske posode z notranje strani obložimo s folijo, da zaščitimo material pred vlago. Plastične posode so danes narejene že iz zelo kakovostne plastike, ki je dovolj močna, dobijo se tudi take, ki imajo videz gline.

Vsekakor je bolje, če izbiramo lončke in korita iz naravnih materialov, še bolje pa je, če sami predelamo kakšno odsluženo posodo v lep in unikaten lonček. Včasih sta dovolj že čopič in barva. Možnosti je ogromno, le domišljiji pustite prosto pot.

 

Lega – dovolj svetlobe in zavetrna lega

Pri izbiri rastlin igra poleg velikosti balkona pomembno vlogo tudi lega. Za gojenje rastlin potrebujemo dovolj svetlobe, lega pa naj bo zavetrna, saj veter dodatno izsušuje zemljo v lončkih. Če imate na balkonu dovolj sonca, lahko gojite pravzaprav vso zelenjavo, tudi paprike in paradižnike, ki potrebujejo veliko svetlobe in sonca.

Ob vznožje ograj, kjer je ponavadi več sence, postavimo korita s solatami, korenčkom, špinačo. Ta zelenjava namreč ne potrebuje veliko sonca, pravzaprav ji bo, predvsem v poletni pripeki, senca godila. Več sence prenesejo tudi blitva, peteršilj, ohrovt, kreša, rukola, radič, grah, bob, od dišavnic pa meta, melisa in drobnjak. Tudi dišavnicam, ki potrebujejo sonce – rožmarin, timijan, origano, žajbelj, bazilika, koper – senca ne bo škodila, le okus bo malce manj intenziven.

 

Zemlja – kupujmo substrat, ki je namenjen zelenjavi

Zemljo za zelenjavo in zelišča si lahko pripravimo sami iz mešanice vrtne zelje, mivke in komposta. Sicer pa so v naših vrtnih centrih na voljo ekološki substrati brez šote in dodanih mineralnih gnojil. Kupujmo vedno tisti substrat, ki je namenjen zelenjavi in ne balkonskim rastlinam. Začimbe obožujejo mineralno podlago, zato v zemljo dodajte približno 30 odstotkov črepinj pečene gline ali granuliranega plovca.

 

Sajenje glede na potrebe rastlin

Pri sajenju pazimo, da imajo rastline, ki jih nameravamo saditi skupaj, enake ali podobne potrebe. Tako na primer lahko sadimo skupaj materino dušico, origano in žajbelj, ki ne potrebujejo veliko vode in v drugi posodi na primer meto in meliso, ki imata raje bolj vlažne razmere. Zelenjavo kombiniramo tako kot bi jo na gredah, torej upoštevamo tudi dobre in slabe sosede. K paradižniku posadimo baziliko, k fižolu šetraj, k papriki nadzemno kolerabico, k ohrovtu zeleno … Med zelenjavo posadite tudi ognjič, žametnice, kapucinke in ostalo cvetje. Cvetlice bodo odganjale škodljivce in privabljale čebele ter naravne sovražnike škodljivcev. Če smo popoln začetnik, raje sadimo vsako vrsto rastline v svoj lonec in prvo leto opazujmo in se učimo. Posoda, v katero bomo sadili, mora imeti na dnu luknjo, da lahko odteka odvečna voda. Luknjo pokrijemo z glineno črepinjo in lonec napolnimo z vlažno zemljo. Po setvi ali saditvi dobro zalijemo.

 

Nega – zalivanje in gnojenje

Večina balkonov je pod streho. To je po eni strani pozitivno, ker lahko kontrolirano dodajamo vodo rastlinam po potrebi. Po drugi strani pa porabimo več vode, kot bi je sicer. Za zalivanje vedno uporabimo postano vodo. Nalijmo si jo v večje zalivalke, na večjem balkonu ali terasi pa si lahko omislimo tudi manjše zbiralnike vode. Zalivajmo raje zgodaj zjutraj kot zvečer. V poletnih večerih so rastline pregrete od vročine, zgodaj spomladi pa so noči še hladne in rastlinam ne bo ravno v prid, če bodo prek noči imele korenine v vlažni in hladni zemlji. Zalivajmo raje redkeje in takrat obilno. Vodo dodajamo v majhnem curku naravnost k zemlji, počasi, da se prepoji in zalivajmo toliko časa, dokler se v podstavku ne nabere odvečna voda. V veliki vročini vodo v podstavku kar pustimo, spomladi in jeseni pa je bolje, če jo odlijemo.

Zelenjavo, predvsem plodovke – paradižnik, paprika, jajčevec, čili, bučke, kumare –  moramo že ob sajenju malo bolje pognojiti, saj so te velike porabnice hranil. Zemlji dodamo kompost ali ekološki hlevski gnoj v briketih. Dognojujemo tudi med rasno sezono. Na trgu je že ogromno tekočih organskih ekoloških gnojil, s katerimi rastline zalivamo ter tudi listnih gnojil, ki jih rastline sprejemajo skozi liste in jih zato z njimi škropimo. Dognojevanje zelišč pa med eno rasno sezono ne bo potrebno, le držite se zgornjih navodil glede izbire primerne zemlje.

 

Jerneja Jošar, univ. dipl. ing. agronomije

Nazaj na kategorijo kmetijstvo-in-gozdarstvo.
(Visited 158 times, 5 visits today)