Prav zato postaja sodelovanje deležnikov ključnega pomena. Ena izmed sodobnih rešitev je gozdni dialog – strukturiran proces, ki omogoča, da se različni pogledi srečajo, uskladijo in preoblikujejo v skupne odločitve.
Matjaž Dovečar, dr. Nike Krajnc, dr. Darja Stare, Gozdarski inštitut Slovenije
Gozdni dialog je organiziran in dolgoročen proces, v katerem deležniki obravnavajo izzive gospodarjenja z gozdovi, oblikujejo rešitve ter soustvarjajo gozdarsko politiko in prispevajo k pripravi ključnih sistemskih rešitev, kot je tudi prenova zakonodaje na področju gozdov. Podobni modeli so že uveljavljeni v nekaterih evropskih državah, npr. v Avstriji.
Preko strukturiranega sodelovanja do skupnih odločitev
V praksi se pri gozdnem dialogu različne teme in izzivi obravnavajo v tematskih delovnih skupinah, kjer strokovnjaki in predstavniki interesov v okviru večnivojskega sodelovanja iščejo skupne rešitve. Te skupine predstavljajo operativno jedro dialoga, saj pripravljajo predloge ukrepov in usklajujejo različna stališča.
Njihovi rezultati se nato obravnavajo širše na gozdnem forumu, kjer poteka odprta razprava med deležniki. Pomembno koordinacijsko vlogo ima sekretariat, ki skrbi za prenos informacij in pripravo vsebin za odločanje. Na vrhu sistema deluje strokovni svet, kjer se sprejemajo ključne usmeritve in išče ravnovesje med različnimi interesi.
Za resnične uspehe je potreben konsenz
Pomembno je, da se odločitve sprejemajo s konsenzom, kar povečuje njihovo legitimnost in dolgoročno učinkovitost. Gozdni dialog povezuje ekonomske, okoljske in družbene vidike gospodarjenja z gozdovi. Namesto konfliktov spodbuja razumevanje in sodelovanje – kar je v času podnebnih sprememb in vse večjih pritiskov na gozdni prostor še posebej pomembno.
Za lastnike gozdov, izvajalce del in ponudnike storitev to pomeni bolj predvidljivo okolje, boljše usklajevanje ter več priložnosti za razvoj kakovostnih rešitev. Hkrati pa odpira prostor za inovacije, nove poslovne modele in trajnostno rabo lesa.
Če želimo, da bodo naši gozdovi tudi v prihodnje zdravi, produktivni in dostopni vsem, potrebujemo več sodelovanja. Gozdni dialog ni le strokovni koncept, temveč priložnost za skupno oblikovanje prihodnosti slovenskih gozdov.
Zahvala
Prispevek je nastal v okviru ciljno raziskovalnega projekta (CRP V4-2421) »Optimizacija institucionalno-normativnih rešitev za trajnostno izkoriščanje gozdov v Sloveniji«, ki ga financirata Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.
Več informacij o projektu lahko najdete na naši spletni strani: gozdis.si
