Ekološke kmetije se bojujejo s pleveli in še z birokracijo

11 marca, 2021
Samo Kranjec

Pri sami pridelavi ekološke kmetije najhujši boj bijejo s pleveli, saj ne smejo uporabljati fitofarmacevtskih sredstev, pri poslovanju pa jih pesti birokracija, saj imamo v naši državi bistveno bolj stroga pravila za ekološko pridelavo kot denimo Avstrija.

Glede na sestavo tal in podnebne pogoje so za ekološko kmetijstvo primerna vsa področja Slovenije. Glavna dejavnost v ekološkem kmetijstvu pa je živinoreja.

Anja Mager, predsednica Zveze slovenske podeželske mladine, ob tem pravi, da se vse več mladih odloča za gojenje avtohtonih živalskih pasem in rastlinskih vrst, kar povezujejo tudi s turizmom, vrtci na kmetijah, socialnim varstvom; in da primerni pridelavi dodajo predelavo, da hrana dobi dodano vrednost in jo je mogoče prodati po višji ceni. Pri tem je pomembno tudi trženje, da je v ozadju dobra zgodba in prepoznavna blagovna znamka. Na trgu pa so uspešni tisti, ki potrošnikom ponudijo izdelke, ki jih potrebujejo in želijo.

Boj s pleveli

Ekološkim kmetom je pri samem kmetovanju največji izziv boj proti plevelom, ki, če ga ne zatirajo sproti, lahko uniči precejšen del pridelka. Pri tem uporabljajo kolobar in mehansko zatiranje. Ne smejo uporabljati pesticidov, lahko pa sredstva za krepitev rastlin, ki so potem odpornejša pred škodljivci in boleznimi. To zahteva več znanja, in sicer za združevanje postopkov, ki vključuje kolobar in sredstva za krepitev rastlin.

Možnosti za ekološko pridelavo so velike

Toni Kukenberger, ki se ukvarja z ekološko pridelavo mleka in sirarstvom, pravi, da so v Sloveniji možnosti za ekološko pridelavo skoraj neomejene, saj je v naši državi intenzivnega, množičnega kmetijstva, zelo malo, zato je zemlja v večini primerov neonesnažena. Ob tem sogovornik opozarja, da so pri nas obdelovalne površine zelo razdrobljene, kar povečuje možnost vnosa nedovoljenih sredstev s polj neekološke pridelave, kar ekološkim pridelovalcem povzroča težave. Se pa to redno nadzira.

Še vedno mogoče delovanje pod ugodnejšimi pogoji

Sogovornik pravi, da prostor na področju ekološke pridelave v Sloveniji še ni izpolnjen in da je še mogoče delovanje pod ugodnejšimi pogoji. »Ker pa je pri nas birokracija zelo omejujoč dejavnik, saj imamo bistveno bolj stroga pravila za ekološko pridelavo kot denimo Avstrija, se je lani število ekoloških kmetij v primerjavi z letom prej, celo zmanjšalo. Težava je tudi, da se ekološka hrana ne promovira, zato veliko kupcev zamenjuje ekološko in lokalno, čeprav je med njima velika razlika. Prepričan pa sem, da se bo tudi to v prihodnje spremenilo,« razlaga Toni Kukenberger.

O konkurenčnosti odločajo naravne danosti in sposobnosti kmeta

Pri ekološki pridelavi hrane po besedah Tonija Kukenbergerja o konkurenčnosti odločajo enaki dejavniki kot v drugih panogah. Pri tem izpostavlja naravne danosti (proizvodna sposobnost, lega, razdrobljenost, velikost kmetije) in sposobnosti kmeta: kako je organiziran in uspešen pri prodoru na trg, ali se ukvarja z marketingom (veliko ekoloških kmetov se namreč ne), ali je dovolj samokritičen, da na trg ne daje slabih izdelkov. »In seveda, da ne goljufa. Laž ima kratke noge in v Sloveniji je nemogoče dolgoročno goljufati,« poudarja sogovornik.

Na njihovi kmetiji konkurenčne prednosti gradijo na vseh naštetih področjih. »Imamo srednje veliko kmetijo, obdelujemo približno 25 hektarov površin, imamo jo skoraj v enem kosu, saj nas parcele, ki bi bile daleč od kmetije, ne zanimajo. Rajši imamo 20 odstotkov manj in skupaj, kot da bi ure in ure zapravljali na traktorjih s transportom, ki na koncu povečuje ogljični odtis,« poudarja Kukenberger.

Pomembna je tudi inovativnost

Toni Kukenberger si je z mobilnim strojem za molžo pridobil naslov inovativnega kmeta za leto 2016. Stroj mu omogoča, da mu krav, ki se prosto pasejo, za molžo, ki jo izvajajo dvakrat na dan, ni treba zganjati v hlev, kar mu prihrani veliko časa, saj jih pomolzejo kar na pašniku. V zadnjih petih letih mu skrb za družino z dvema malima otrokoma ne dovoljuje bolj dejavnega posvečanja inovacijam. Kljub temu pa so letos razvili unikatni sistem povratne embalaže za svoje izdelke.

V času epidemije kratek dvig povpraševanja

In kako je epidemija COVID-19 vplivala na povpraševanje po njihovih izdelkih? »V času karantene je bilo močno povečano. Potem pa je spet upadlo. Nekaj strank se je obdržalo, ampak za nabiranje kupcev prisila nikoli ni dobra,« odgovarja sogovornik.

 

Članek je bil v celoti objavljen v reviji Eko dežela Pametno podeželje 2020.

Nazaj na kategorijo kmetijstvo-in-gozdarstvo.
(Visited 108 times, 1 visits today)