Države Evropske unije so leta 2024 za izobraževanje v povprečju namenile 4,8 odstotka BDP, Slovenija pa 5,5 odstotka. Toda denar je le del zgodbe – Komisija opozarja, da je prihodnost izobraževanja močno odvisna predvsem od učiteljev.
Za izobraževanje je bilo leta 2024 v državah EU namenjenih 9,7 odstotka vseh javnih izdatkov. Med državami so precejšnje razlike, Slovenija pa je po obeh kazalnikih nad evropskim povprečjem: za izobraževanje je namenila 5,5 odstotka BDP oziroma 11,8 odstotka vseh javnih izdatkov.
Na ravni EU se vlaganja v izobraževanje po obdobju nihanj stabilizirajo, vendar njihov delež v vseh javnih izdatkih še vedno nekoliko zaostaja za ravnmi pred pandemijo.
Primanjkuje učiteljev
Višina izdatkov sama po sebi namreč še ne pove, kako uspešen je izobraževalni sistem. Evropska komisija med ključnimi področji izpostavlja vlaganje v ljudi – predvsem učitelje.
Po podatkih Komisije bi se 76,5 odstotka učiteljev v EU ponovno odločilo za poučevanje, če bi še enkrat izbirali poklic. Na privlačnost učiteljskega dela pa pomembno vplivajo plačilo, delovni pogoji, obremenitve, možnosti strokovnega razvoja in družbeno priznanje poklica.
Za Slovenijo je to še posebej aktualno. Evropska komisija je v letošnjem poročilu o Sloveniji opozorila na pomanjkanje 3.611 učiteljev, od tega 1.846 v osnovnem in nižjem srednjem izobraževanju. Po ocenah Združenja ravnateljev, ki uporablja drugačno metodologijo, bi lahko primanjkovalo celo okoli 7.000 učiteljev. Največ potreb je pri slovenščini, angleščini ter naravoslovnih, tehnoloških, inženirskih in matematičnih predmetih.
Razlike med evropskimi državami pri financiranju izobraževanja ostajajo velike. Podatki Eurostata kažejo, da se delež javnih izdatkov za izobraževanje med članicami razlikuje za več odstotnih točk BDP.
Evropska komisija zato poudarja, da poleg same višine sredstev šteje tudi kam in kako so usmerjena. Med pomembnimi področji so kakovost učiteljskega kadra, predšolska vzgoja, osnovne spretnosti otrok, digitalizacija ter dostopnost izobraževanja.
Slovenija ima pri nekaterih kazalnikih dobre rezultate. Delež mladih, ki zgodaj opustijo izobraževanje, je leta 2025 znašal 5,5 odstotka, precej manj od 9,1-odstotnega povprečja EU. Po drugi strani Komisija opozarja na poslabševanje rezultatov pri osnovnih znanjih ter na vse večje kadrovske težave v šolah.
Ob začetku novega šolskega leta tako podatki pokažejo nekoliko dvojno sliko: Slovenija za izobraževanje namenja nadpovprečen delež javnega denarja, hkrati pa postaja zagotavljanje dovolj učiteljev eden ključnih izzivov sistema.
