Ob upadu povpraševanja in tehnološkem prehodu v elektrifikacijo panogo močno zaznamuje tudi vse ostrejša konkurenca iz Azije, predvsem s Kitajske. Proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic je tako v Sloveniji kot v večini držav članic Evropske unije konec prejšnjega leta še vedno zaostajala za ravnmi iz obdobja pred letom 2020.
Upad izvoza in spremembe na trgih
V zadnjih petih letih se je zmanjševal tudi delež izvoza proizvodov avtomobilske industrije v skupnem izvozu blaga. Leta 2024 je bil ta delež na podobni ravni kot pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo.
Na rezultate panoge so poleg upada povpraševanja vplivali tudi:
- motnje v globalnih dobavnih verigah,
- rast cen energentov,
- višji stroški surovin in dela,
- hitre spremembe regulative na področju emisij.
Kitajska konkurenca spreminja razmerja moči
Poseben pretres za evropske proizvajalce predstavlja hitro naraščajoča prisotnost kitajskih avtomobilskih znamk na evropskem trgu. Te so zlasti na področju električnih vozil konkurenčne z vidika cene, tehnologije in hitrosti vstopa na trg.
Evropski proizvajalci se soočajo z dejstvom, da konkurenčnosti proti kitajskim izdelkom ni mogoče graditi zgolj z zniževanjem stroškov, temveč predvsem z: inovacijami, razvojem novih tehnologij in večjo dodano vrednostjo izdelkov.
Vloga slovenskih dobaviteljev
Slovenska avtomobilska industrija je močno vpeta v mednarodne dobavne verige in je zato posebej občutljiva na nihanja v panogi. Podjetja, ki delujejo kot dobavitelji večjih evropskih proizvajalcev, so se v zadnjih letih soočala z nestabilnimi naročili in pritiskom na cene.
Iz Strateško razvojno-inovacijskega partnerstva na področju mobilnosti (SRIP ACS+) poročajo, da slovenska podjetja kljub temu aktivno iščejo priložnosti za: krepitev lastnega razvoja, širitev prodaje na nove trge, diverzifikacijo portfelja kupcev.
Brez vlaganj v razvoj ni prihodnosti
V SRIP ACS+ poudarjajo, da dolgoročna konkurenčnost ni mogoča brez stalnih vlaganj v raziskave in razvoj. To velja tako za klasične avtomobilske komponente kot za nove tehnologije, povezane z elektrifikacijo, programsko opremo in pametnimi sistemi.
Podjetja opozarjajo, da bodo prihodnja leta ključna za prilagoditev poslovnih modelov, saj bo avtomobilska industrija vse bolj povezana tudi z energetiko, digitalnimi storitvami in trajnostnimi rešitvami.
Pa prihodnost?
Kljub trenutnim izzivom analitiki v prihodnjih letih napovedujejo postopno stabilizacijo razmer. K okrevanju panoge naj bi prispevali:
- izboljšano makroekonomsko okolje,
- umirjanje inflacije,
- nadaljnja rast povpraševanja po električnih vozilih,
- spodbudni ukrepi države in Evropske unije.
Avtomobilska industrija bo tako tudi v prihodnje ostala ena ključnih gospodarskih panog, vendar bo njen uspeh vse bolj odvisen od sposobnosti hitrega prilagajanja in inoviranja.
