Nove gradbene tehnologije in prakse se zlagoma uvajajo na gradbišča tako v Evropi kot tudi pri nas. Digitalizaciji gradbeništva, ki je, vsaj v fazi projektiranja, aktualna že nekaj časa, se pridružujejo tudi novosti v gradbeni operativi – od uporabe dronov in 3D tiska na gradbiščih do razvoja novih gradbenih materialov. Številne novosti narekujejo predvsem potrebe po povečevanju trajnosti ter optimizaciji stroškov in časa gradnje, zavirajo pa jih počasne spremembe na področju zakonodaje.
Inovacije v gradbeništvu so že del prakse
Kot pravi dr. Tjaša Zupančič Hartner, vodja razvoja v podjetju GIC Gradnje, je eden ključnih trendov v gradbeni panogi predvsem digitalna preobrazba. Ta vključuje uporabo informacijskega modeliranja stavb (BIM), naprednih simulacij ter avtomatiziranih sistemov za načrtovanje, izvedbo in kasnejše upravljanje objektov.
»Ta tehnologija omogoča boljše upravljanje gradbenih procesov, izboljšuje sledljivost in zagotavlja nadzor nad vsemi fazami življenjskega cikla objekta,«
pojasni sogovornica.
Poleg digitalizacije pa imajo pomembno vlogo pri modernizaciji gradbeništva tudi druge tehnologije, ki spreminjajo način dela na gradbiščih. Primer tega je uporaba dronov, ki omogoča sprotno in natančno spremljanje gradnje, izvajanje varnostnih pregledov in tudi ustvarjanje podrobnih 3D modelov gradbišč.
Strokovnjakinja ob tem pojasnjuje, da so droni v Sloveniji sicer že prisotni pri večjih gradbenih projektih, a:
»Ta tehnologija še ni v celoti izkoriščena, saj ne predstavlja standardne prakse kljub dobro znanim prednostim, kot so izboljšana učinkovitost, varnost in natančnost pri nadzoru gradbišč.«
Velik potencial za gradbeništvo predstavljajo tudi tehnologije 3D tiskanja, ki omogočajo individualizirano gradnjo objektov glede na okoljske pogoje ter specifične želje in potrebe investitorjev. Glavne izzive pri tem predstavlja razvoj ustreznih materialov ter tudi certifikacijski postopki in regulativni okvirji, ki bi omogočili njihovo širšo uporabo.
Digitalizacija gradbeništva in trajnost: veliko neizkoriščenega potenciala
Kljub hitremu tehnološkemu napredku pa na področjih digitalizacije gradbeništva in uporabe trajnostnih materialov ostaja veliko neizkoriščenega potenciala. Izzive njihovi širši implementaciji med drugim predstavlja potreba po prilagoditvi zakonodaje. Zakon po eni strani namreč predvideva možnost elektronskega vodenja dokumentacije, po drugi strani pa zaradi pomanjkanja podzakonskih predpisov digitalni prehod še vedno ni celovito urejen.
»Tako imamo na eni strani inovativne rešitve, financirane s pomočjo EU in države, pregledane s strani strokovne javnosti ter pripravljene za uporabo in testirane v praksi, na drugi strani pa pravno praznino, ki ovira njihovo popolno implementacijo,«
izpostavi strokovnjakinja.
Gradbeni sektor je tako pogosto obravnavan kot slabo digitaliziran in digitalno nepismen, kljub temu da so številna podjetja že veliko vložila v razvoj tehnologij.
»A resnica je precej bolj kompleksna. Medtem ko zakonodaja na tem področju še ni povsem dorečena, v praksi že uvajamo sodobne digitalne rešitve, ki dokazujejo, da je prihodnost gradbeništva digitalna,« poudarja sogovornica.
Ob tem meni, da je nujna tudi podpora podjetjem, ki visoko stopnjo digitalizacije že izkazujejo, saj bodo prav ta vodila nadaljnji tehnološki razvoj celotne panoge.
Trajnostni razvoj gradbeništva zahteva nova znanja
Poleg same zakonodaje pa težavo pri tehnološkem razvoju gradbeništva predstavljajo tudi kadri. Uvajanje novih tehnologij namreč zahteva tudi nova znanja in s tem dodatne ravni usposobljenosti.
To predstavlja velik izziv tako za podjetja kot za zaposlene, ki morajo za uspešno implementacijo novosti nekako pridobiti potrebne nove kompetence, zahtevno pa je tudi iskanje ustreznih novih kadrov, ki jih v gradbeništvu že tako primanjkuje.
Po podatkih Zavoda za zaposlovanje je bila januarja gradbena panoga druga po vrsti glede na razpoložljiva delovna mesta, takoj za poklici v zdravstvu in socialnem varstvu. Povprečje lanskega leta pa jo po iskanosti postavlja na četrto mesto.
Primer dobre prakse: digitalna orodja v podjetjih
Kako so se modernizacije lotili v podjetjih?
V podjetju GIC Gradnje so v okviru projekta GRAD 4.0, ki je bil sofinanciran iz sredstev Načrta za okrevanje in odpornost (NOO), razvili več digitalnih orodij, kot sta e-gradbeni dnevnik in e-gradbena knjiga.
Poleg tega so digitalizirali betonarno in ustvarili laboratorijsko platformo za spremljanje kakovosti betonskih mešanic in digitalnega dvojčka za nadzor nad delovanjem pametne proizvodnje.
»Cilj vseh teh novih orodij, modulov, pa je enak: omogočiti pregledno, sledljivo in okolju prijazno upravljanje gradbene dokumentacije in hiter ter sistematičen nadzor nad kakovostjo izvedbe storitev,«
pojasni vodja razvoja dr. Tjaša Zupančič Hartner.
Vsebina je tako v skladu z veljavnimi predpisi, razlika pa je ta, da so procesi v celoti digitalizirani. Dostop do dokumentov imajo le pooblaščene osebe, vsak vnos je natančno zabeležen, določena je hierarhija podpisovanja, popravki so sledljivi, revizijska sled pa zagotavlja popolno transparentnost.
