Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je sporočilo, da so štiri občine: Brezovica, Črnomelj, Loški Potok in Sodražica, junija in julija letos vzpostavile 48 kompozicij medvedovarnih smetnjakov.
»Gre za zgleden primer dobrega sodelovanja med državo, strokovnimi institucijami in lokalnimi skupnostmi. A z rjavim medvedom bomo uspešno sobivali le, če bomo preventivne ukrepe povezali z rednim in aktivnim upravljanjem populacije, kar je nedavno potrdilo tudi upravno sodišče,« je povedal direktor Zavoda za gozdove Slovenije, Gregor Danev.
Država želi zagotoviti varno sobivanje?
Spomnimo Upravno sodišče RS je sredi meseca pravnomočno potrdilo zakonitost dovoljenja za odvzem 206 rjavih medvedov iz narave, ki ga je maja 2025 izdalo takratno Ministrstvo za naravne vire in prostor.
S tem je zavrnilo tožbo društva Alpe Adria Green (AAG), prenehala pa je tudi začasna prepoved izvajanja odstrela. Dovoljenje velja do 31. decembra 2026.
Upravljanje populacije rjavega medveda v Sloveniji, ki je poleg drugih velikih zveri (volk, ris) v pristojnosti MOP, je usmerjeno v njeno dolgoročno ohranitev in hkrati v zagotavljanje čim varnejšega sobivanja z lokalnim prebivalstvom. Poleg varovanja človekovega premoženja in ozaveščanja so pomembni tudi preventivni ukrepi, med katere sodi tudi ustrezno ravnanje z odpadki.
Učinkovitost smetnjakov je odvisna tudi od uporabnikov, so poudarili na pristojnem ministrstvu. Pokrove je treba po uporabi dosledno zapirati, odpadkov pa ne puščati ob zabojnikih.
»S skupnim odgovornim ravnanjem lahko zmanjšamo privabljanje medvedov v naselja ter prispevamo k varnejšemu sobivanju ljudi in velikih zveri,« je povzela mag. Tanja Bolte iz MOP.
“Čiščenje” gozdov res prispeva k večji varnosti?
Medtem ko država vztraja pri povezovanju preventivnih ukrepov z aktivnim upravljanjem populacije, pa Jadranka Juras, pevka in borka za pravice živali, opozarja na nesorazmerje. Skrbi za varnost ljudi je postavila v kontekst.
Na svojem Facebook profilu je zapisala, da je lani v prometnih nesrečah življenje izgubilo 95 ljudi; leta 2023 je storilo samomor 363 ljudi in je zaradi bolezni ter stanj, ki so neposredna posledica uživanja alkohola umrlo med 800-1000 ljudi; zaradi prevelikega odmerka drog vsako leto umre med 70-90 ljudi; lani pa je zaradi femicida umrlo 6 žensk.
»V celotni uradno zabeleženi zgodovini v Sloveniji so dokumentirani le 3 primeri, ko je napad medveda zahteval človeško življenje. Zadnji leta 1987. V zadnjih 10-15 letih pa smo v Sloveniji pobili med 1500 in 2000 medvedov,« je izpostavila.
V celotni uradno zabeleženi zgodovini v Sloveniji so dokumentirani le 3 primeri, ko je napad medveda zahteval človeško življenje
Pobijanje medvedov ni ukrep za varnost?
Nadaljevala je, da je statistično gledano možnost, da človeka v Sloveniji poškoduje ali ubije medved, neprimerljivo manjša od možnosti udara strele.
»Pobijanje medvedov ni ukrep za varnost ljudi – je le manifestacija naše potrebe po popolni dominaciji nad tistim, česar ne moremo v celoti nadzorovati. Absurd pa je v tem, da medtem ko “čistimo” gozdove nevidne nevarnosti, ignorantsko mižimo pred zvermi, ki jih gojimo v lastni družbi,« je zaključila.
