Gradbena zakonodaja je v zadnjih nekaj letih doživela nekaj sprememb, ki so bile večinoma namenjene skrajševanju rokov in poenostavitvi postopkov. Kljub temu pa na pristojnem ministrstvu pojasnjujejo, da so ti kompleksni in pogosto vezani tudi na druga področja, zato večjih preobratov pravzaprav ne gre pričakovati.
Z letom 2017 so prišle sistemske spremembe
Kot pojasnjujejo na Ministrstvu za naravne vire in prostor (MNVP), je velika sistemska sprememba prišla z Gradbenim zakonom konec leta 2017. Ta je prinesla prehod na odločanje na podlagi mnenj (prej soglasja) in skrčeno projektno dokumentacijo, hkrati pa je uvedla obveznost prijave začetka gradnje s predloženim projektom za izvedbo. Omogočila je tudi pridobitev uporabnega dovoljenja le na podlagi predloženih dokumentov.
Manjše dopolnitve zakona niso prinesle večjih prelomov
Dodatne spremembe v zakonu so se pojavile s koncem leta 2021, a niso bile drastične. Nov zakon je z manjšimi spremembami – kot so natančnejša opredelitev začasnih objektov, uvedba nujne in manjše rekonstrukcije, natančnejše določanje ravnanja z mnenji in odpravljanje ovir pri postopkih legalizacije – dopolnjeval že obstoječi sistem.
»Ker se je zakon začel uporabljati šele sredi leta 2022, prilagoditve vseh udeležencev pri graditvi pa so trajale še precej dalj časa, je za kakršno koli analizo in primerjavo s prej veljavnim zakonom preteklo premalo časa. Tudi upravna in sodna praksa se še nista mogli razviti,«
o tem povedo na ministrstvu.
Pozitiven učinek pa so vendarle opazili v primeru odpravljanja posledic poplav in plazov, kjer je že sam zakon ponudil številne možnosti sanacije brez upravnih postopkov.
Za marsikoga so postopki še vedno preveč zapleteni
V številnih primerih največjo oviro hitrejšim gradbenim projektom predstavlja predolga in prezapletena birokracija, ki je potrebna pred začetkom gradnje. Zaradi svoje narave velja izdaja gradbenega dovoljenja za eno najbolj kompleksnih upravnih dejanj. Investitor tako zanjo, še preden se loti projekta, porabi veliko časa za pridobitev pogojev in mnenj, ki jih določa tudi ostala zakonodaja – na primer s področja komunale, cest, električne energije, umeščanja v prostor, varovanja okolja, kulturne dediščine …
Upoštevati je treba dopolnjevanje vlog in seznanitev stranskih udeležencev
Kot poudarjajo na ministrstvu, pa čas izdaje gradbenih dovoljenj v Sloveniji pravzaprav ne odstopa bistveno od časa, potrebnega za izdajo tovrstnih dovoljenj v drugih delih Evrope.
»Npr. za obdobje od 1. 1. 2023 do 17. 7. 2024 je povprečni čas za izdajo odločbe za stanovanjsko stavbo (od podane vloge do pravnomočne odločbe) 130 dni,«
pravijo na ministrstvu in dodajajo:
»V ta rok je treba prišteti tako čas, ki ga porabi investitor, da vlogo ustrezno dopolni, kot tudi čas, da se z nameravanim posegom seznanijo stranski udeleženci, in ne nazadnje čas od same izdaje odločbe do datuma pravnomočnosti.«
Postopka ni mogoče primerjati z izdajo osebne izkaznice
Bolj kot sama zakonodaja naj bi bila po besedah ministrstva težava pri pridobivanju gradbenega dovoljenja premajhno število zaposlenih, ki obravnavajo posamezne zahteve, poleg tega pa upravne enote opozarjajo tudi na problem pomanjkljivih vlog. Oviro predstavlja tudi neenakomerna obremenitev upravnih organov, saj so nekatere lokacije za različne investitorje privlačnejše.
Poleg tega je vse več tudi vidikov, ki jih je treba upoštevati pri projektiranju (npr. učinkovita raba energije, prilagajanje podnebnim spremembam). Povečalo se je tudi število mnenjedajalcev, sprememba družbenega sistema pa je vse udeležence bolj opolnomočila, opozarjajo na ministrstvu. Poudarjajo še, da gre zaradi seznanjanja stranskih udeležencev (npr. sosedov) pri izdaji gradbenega dovoljenja za zapleten upravni postopek, ki ga ne moremo primerjati npr. z izdajo osebne izkaznice.
Bolj kot novi zakoni bodo pomembna usposabljanja
Nekaj manjših zakonskih sprememb na področju gradenj se obeta tudi v prihodnje, a kot poudarjajo na MNVP, so te prvenstveno namenjene odpravljanju zaznanih težav pri izvajanju že obstoječih rešitev.
»Po naših izkušnjah vsako spreminjanje zakonodaje v prvi fazi oteži postopek izdaje dovoljenj. Menimo, da k uspešnejšim postopkom bistveno več prispeva usposabljanje vseh udeležencev (investitorjev, projektantov, mnenjedajalcev, upravnih delavcev, inšpektorjev) pri graditvi,«
pojasnjujejo.
