Avtor bv; foto: shutterstock.com 8:11 dop GOSPODARSTVO

Sloveniji EU letos napoveduje 1,2 %, naslednje leto pa 2,2 % gospodarsko rast

Evropska komisija je objavila pomladansko gospodarsko napoved 2023.

“Evropsko gospodarstvo ostaja odporno v zahtevnih svetovnih razmerah. Nižje cene energije, zmanjšanje omejitev v dobavi in močan trg dela so v prvem četrtletju leta 2023 podprli zmerno rast in razpršili strahove pred recesijo,” pravijo v napovedi.

Boljši začetek leta od pričakovanega dviguje obete za rast gospodarstva EU na 1,0 % v letu 2023 in 1,7 % v letu 2024. Popravki navzgor za evrsko območje so podobni, saj se zdaj pričakuje, da bo rast BDP leta 2023 znašala 1,1 %, leta 2024 pa 1,6 %.

Sloveniji Komisija v letu 2023 napoveduje 1,2-odstotno, v letu 2024 pa 2,2-odstotno gospodarsko rast.

Inflacija rekordna marca

Skupna inflacija se je po vrhuncu leta 2022 v prvem četrtletju 2023 ob strmem upočasnjevanju cen energentov še naprej zmanjševala. Osnovna inflacija (glavna inflacija brez energentov in nepredelane hrane) pa se je izkazala za bolj trdoživo. Marca je dosegla rekordno najvišjo vrednost 7,6 %, vendar naj bi se v obdobju, ki ga zajema napoved, postopno zmanjševala. Na letni ravni naj bi osnovna inflacija v evrskem območju v letu 2023 znašala povprečno 6,1 %, nato pa naj bi se leta 2024 znižala na 3,2 %.

Brezposelnost rekordno nizka

Rekordno močan trg dela krepi odpornost gospodarstva EU. Stopnja brezposelnosti v EU je marca 2023 dosegla novo rekordno nizko stopnjo 6,0 %, zaposlenost pa je rekordno visoka. Rast zaposlenosti naj bi letos znašala 0,5 %, leta 2024 pa naj bi se znižala na 0,4 %. Stopnja brezposelnosti naj bi po napovedih ostala tik nad 6 %.

Javnofinančni primanjkljaj naj bi se še naprej zmanjševal in leta 2023 znašal 3,1 %, leta 2024 pa 2,4 % BDP. Skupni delež javnega dolga EU v BDP naj bi leta 2024 v EU padel pod 83 %, v evrskem območju pa pod 90 %, kar je še vedno nad ravnjo pred pandemijo. Pozitivni učinek inflacije na zmanjševanje javnega dolga se bo zaradi povečanja stroškov odplačevanja dolgov in prilagajanja javnih izdatkov višjim cenam postopno zmanjšal.

Na razmere na trgih in obete lahko vplivajo vztrajnejša inflacija, ki bi zmanjšala kupno moč gospodinjstev in zahtevala močnejše ukrepe denarne politike, morebitne finančne težave in zaostrovanje posojilnih standardov, pretresi v bančnem sektorju ter širše geopolitične napetosti in negotove razmere v Ukrajini. Ugodnejša gibanja cen energentov pa bi lahko vplivala na hitrejši upad skupne inflacije in spodbudila domače povpraševanje.

(Visited 55 times, 1 visits today)
Close