Posledice žledoloma in podlubniki pod nadzorom, zakonodaja še ne

september 10, 2019
Samo Kranjec

Večina gozdnih površin, ki jih je prizadel žledolom ali napadli podlubniki, je saniran, zakonodaja se sicer skoraj vsako leto nekoliko spreminja, vendar resnejše spremembe še čakamo.

Ob vročem in suhem poletju bi se lahko pokazale večje posledice zaradi zadnjih vetrolomov, na Zavodu za gozdove pa tudi letos izvajajo preventivna in varstvena dela za znižanje verjetnosti širjenja podlubnikov. Mali lastniki gozdov še čutijo posledice žledoloma in napada podlubnikov, pri čemer bi si želeli več pomoči in manj omejitev.

Po besedah Damjana Oražma, direktorja Zavoda za gozdove, je žledolom (glede poseka) saniran približno 70-odstotno. Umetna obnova površin, ki so bile za to predvidene, bo zaključena v približno dveh letih, naravna obnova pa po semenskemu letu 2018 povsod drugod poteka razmeroma dobro.
V preteklih letih je bilo od podlubnikov napadene skoraj 7 milijonov m3 lesne mase in ta je sanirana več kot 95-odstotno. »Glede na zadnje vetrolome pa je nadaljnji razvoj mogoč v več smereh, tudi manj ugodnih, še zlasti ob morebitnem suhem in vročem poletju, česar v tem trenutku ne moremo zanesljivo napovedovati. Tudi letos izvajamo vsa potrebna preventivna in varstvena dela za znižanje verjetnosti širjenja podlubnikov,« poudarja Oražem.

»V zvezi z gozdarsko zakonodajo je več področij, ki se kažejo kot pomanjkljiva in bi potrebovala sistemske spremembe,« pa pravi Mihael Koprivnikar s Kmetijsko-gozdarske zbornice (KGZS). Rešitve se zbirajo preko odbora za gozdarstvo KGZS in internimi anketami Zveze lastnikov gozdov Slovenije, Koprivnikar navaja predloge oziroma nove rešitve, ki se delijo na trenutno aktualne in sistemske.

Celoten članek lahko preberete v reviji Eko dežela Gozd in les 2019.

(Visited 14 times, 1 visits today)