Nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN) bi morala Slovenija sprejeti čim prej in ga do konca leta predložiti Evropski komisiji. A kot pravijo na Ministrstvu za infrastrukturo (MzI), bo, »glede na številne in zahtevne aktivnosti in s konstruktivnim sodelovanjem vseh deležnikov ter uspešno in pravočasno zaključeno celovito presojo vplivov na okolje, sprejem NEPN mogoče doseči v prvi polovici 2020.« Z zamudo, torej.
NEPN je strateški dokument, ki mora za obdobje do leta 2030 (s pogledom do leta 2040) določiti cilje, politike in ukrepe na petih razsežnostih energetske unije: razogljičenje (emisije toplogrednih plinov (TGP) in obnovljivi viri energije (OVE)),energetska učinkovitost (URE), energetska varnost, notranji trg energije ter na področju raziskav, inovacij in konkurenčnosti.
Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor je na eni od aprilskih sej med drugim sprejel sklep, da naj vlada o procesu priprave in sprejemanja NEPN predloži poročilo državnemu zboru do 31. avgusta 2019. To poročilo je vlada prejela na včerajšnji seji. Kakovostna priprava dokumenta, ki bi ga morala Slovenija do 31. decembra 2019 predložiti Evropski komisiji, je ena od prioritet Ministrstva za infrastrukturo, saj je ta pogoj za črpanje kohezijskih sredstev v novi večletni finančni perspektivi, zatrjujejo na omenjenem ministrstvu. A napovedujejo, da bo NEPN najverjetneje sprejet šele v prvi polovici prihodnjega leta, in sicer zaradi številnih in zahtevnih aktivnosti, ki terjajo konstruktivno sodelovanje vseh deležnikov ter tudi uspešno in pravočasno zaključeno celovito presojo vplivov na okolje.
Cilj: Trajnostne oblike proizvodnje
»Prilagajanje podnebnim spremembam, prehod v nizkoogljično in krožno gospodarstvo, ki bi omogočal njegovo konkurenčnost in kakovost življenja prebivalstva ob dolgoročnem ohranjanju naravnih virov, zahteva spreminjanje proizvodnje in potrošnje v bolj trajnostne oblike. Osrednji cilj Slovenije je namreč do 2030 vsem zagotoviti kakovostno življenje. To je mogoče uresničiti z uravnoteženim gospodarskim, družbenim in okoljskim razvojem, ki upošteva omejitve in zmožnosti planeta ter ustvarja pogoje in priložnosti za sedanje in prihodnje rodove,« so še povedali na MzI.
