Kot so sporočili z Združenja industrije pijač – ki je del Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij na Gospodarski zbornici Slovenije – je predlog Zakona o kavcijskemu sistemu embalaže pijač pomemben korak v smeri doseganja okoljskih ciljev. Motijo pa jih predvsem nezanesljivi podatki, zaradi katerih ni moč sprejemati odgovornih strateških odločitev. Poleg so se obregnili tudi ob 54. člen predloga zakona, ki omogoča zamik uvedbe kavcijskega sistema po letu 2026, saj po njihovem pomeni dodatno neutemeljeno odlašanje.
Trenutni podatki so vprašljivi
Kot so izpostavili na Združenju, se na trenutne podatke o količini zbrane embalaže zaradi preohlapnih metodologij ni moč zanesti.
»Dve neodvisni analizi sta pokazali, da Slovenija zaostaja pri zbiranju in recikliranju embalaže pijač, saj se ocene za plastenke gibljejo med 65 % in 75 %, medtem ko je cilj 90 masnih % do 2029. Že leta opozarjamo, da so obstoječi podatki nezanesljivi in netransparentni, metodologije pa nejasne in nepregledne,«
je ob tem opozoril Marian Šefčovič, predsednik Združenja industrije pijač.
Na Združenju tako pozivajo ministrstvo k ugotovitvi dejanskega stanja na področju ločenega zbiranja embalaže, kot tudi k določitvi jasno opredeljene metodologije o nadaljnjem pridobivanju podatkov. Kot opozarjajo, zakon brez nje namreč ne bo imel želenega učinka.
Kaj bi prinesel kavcijski sistem?
Kavcijski sistem za embalažo v številnih evropskih državah že dobro poznajo in z njim dosegajo tudi preko 90 % delež ločeno zbrane in reciklirane embalaže pijač. V Evropi je takšnih držav 17. Sistem je povezan predvsem z doseganjem okoljskih ciljev na ravni EU, saj spodbuja večjo stopnjo vračanja plastične embalaže in tako zapira snovno zanko. S tem se zmanjšajo onesnaženje in emisije CO2, hkrati pa privede tudi do boljše razpoložljivosti recikliranega PET in aluminija visoke kakovosti.
