Državna podpora raziskavam in razvoju v gospodarstvu je neustrezna

november 4, 2019
Foto: Pixabay

Na nedavnem srečanju predstavnikov Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) in članov Strokovnega sveta za konkurenčno in stabilno poslovno okolje, se je državni sekretar mag. Aleš Cantarutti strinjal z očitkom gospodarstva, da podpora države gospodarstvu na področju vlaganj v raziskave in razvoj ni povsem ustrezna. Meni, da je tako predvsem zaradi vira financiranja, ki vpliva na terminski načrt črpanja sredstev.

Ministrstvu se namreč vse od leta 2012 znižujejo integralna sredstva za ta namen, povečujejo pa kohezijska sredstva, kar državni sekretar vidi kot ključno težavo. Poudari, da je financiranje raziskav, razvoja in inovacij danes tako povsem odvisno od sredstev kohezijske politike, medtem ko je bilo pred desetletjem drugače. »Zato bomo predlagali, da se povečajo sredstva za raziskave in razvoj ter da se za to namenijo sredstva integralnega proračuna RS, saj bomo le tako dosegli preboj na področju raziskav, razvoja in inovativnosti ter zagotovili kontinuiteto in konstantnost vlaganja v ta področja,« je izpostavil Cantarutti. Pojasnil je, da se razvoj giblje linearno, česar pa kohezijska sredstva ne upoštevajo, saj je črpanje navadno – tudi ob optimalnem delu pristojnih služb – skoncentrirano na določeno časovno obdobje. To pomeni, da je v nekaterih letih sredstev za ta namen občutno premalo, v drugih pa toliko, da jih gospodarstvo ne more absorbirati. Cantarutti rešitev vidi tudi v prilagajanju operativnega programa za naslednjo finančno perspektivo dejanskim spremembam v gospodarstvu.

Na srečanju so razpravljali tudi o posledicah, ki jih bo v gospodarstvu imela odločitev o višini minimalne plače, o nadaljevanju socialnega dialoga, pa tudi o ohlajanju gospodarstva ter omejitvenih ukrepih Banke Slovenije glede najemanja potrošniških kreditov.

Za izobraževanje zaposlenih dodatnih 72 milijonov evrov

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek je napovedal, da bo MGRT še naprej izvajalo ukrepe za spodbujanje gospodarstva za dvig produktivnosti in konkurenčnosti. »Spodbujali bomo podporno okolje za podjetništvo, ki nudi brezplačne storitve za podjetja. Na drugi strani pa bomo nudili neposredne spodbude za raziskave, razvoj in inovacije, mala in srednje velika podjetja ter spodbujanje internacionalizacije in digitalizacije.«

Poleg tega bo, predvsem na področju aktivne politike zaposlovanja, dejavno tudi Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki bo letos za usposabljanje in izobraževanje zaposlenih podjetjem namenilo 72 milijonov evrov. Ob tem je ministrica Ksenija Klampfer spomnila, da »se ob koncu leta odmrzne tudi 156. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, kar bo povzročilo delno oprostitev plačila prispevkov delodajalcev za starejše delavce in gospodarstvo predvidoma olajšalo za naslednjih 19 milijonov evrov.«

Predstavniki gospodarstva so se strinjali, da predstavljajo ti ukrepi omilitev vpliva dviga minimalne plače na podjetja, vendar pa je k tem predlogom Gospodarska zbornica Slovenije dodala še odlog plačila prispevkov za preprečevanje likvidnostnih težav ob prehodu na izvajanje Zakona o minimalni plači. Svet za konkurenčno in stabilno poslovno okolje je sklenil, da se bodo predstavniki gospodarstva poenotili glede končnega svežnja ukrepov, ki ga bo nato obravnaval Ekonomsko socialni svet.

Omejitev posojil znižuje potrošnjo

Izpostavili so tudi problematiko omejitvenih ukrepov pri bančnem odobravanju potrošniških posojil Banke Slovenije. Predstavniki gospodarstva so prepričani, da ukrepi omejujejo potrošnjo, kar negativno vpliva na gospodarstvo. Strinjal se je tudi minister Počivalšek, ki je ukrepe označil kot preostre. »Ne moremo si privoščiti, da glavnina populacije kljub rastočim prejemkom postane kreditno nesposobna in tako ohromimo našo potrošnjo, ki je pomemben steber gospodarske rasti,« je poudaril. Dodal je, da že takšni ukrepi spodbujajo ohlajanje gospodarstva, do katerega sicer prihaja zaradi tradicionalne navezanosti slovenskega gospodarstva na tuje trge. »Ravno zato smo takoj, ko smo za ukrepe Banke Slovenije izvedeli, tudi odreagirali, prav tako podpiramo predlog Združenja bank Slovenije, da se skliče sestanek z vsemi deležniki v zvezi s temu ukrepi, ker so enostavno preostri,« je še poudaril minister.

Dotaknili so se tudi višine plačila študentskega dela, ob čemer je Počivalšek dejal, da »bi morali študentje predvsem študirati, seveda z namenom, da se čim prej po zaključenem študiju tudi vključijo na trg dela, saj smo po statistikah na tem področju nekonkurenčni z drugimi državami članicami EU.« Predstavniki delodajalskih organizacij so se strinjali, da bi lahko imela višja urna postavka študentskega dela negativne posledice za zaposlene, ki prejemajo minimalno plačo, pa tudi za študente same. Pojasnili so, da je za podjetja bolj zanesljiva izbira zaposlitev delavca po podjemni pogodbi, kot pa najem študenta, ki ga morda naslednji dan zaradi študijskih obveznosti ne bo v službo. Minister je prepričan, da vse te tegobe izvirajo iz toge delovno-pravne zakonodaje, ki podjetjem ne omogoča dihanja s trgom.

(Visited 14 times, 1 visits today)