Covid-19: EU pripravila paket ukrepov za blaženje krize

1 aprila, 2020
Andreja Šalamun

Evropska komisija je doslej pripravila kar nekaj ukrepov za boj proti novemu koronavirusu Covid-19 in za blaženje gospodarske krize, ki jo bo sprožila pandemija. Večino sta že podprla Svet EU in Evropski parlament, v ospredje pa so postavili dostop do zdravstvenega varstva ter prost pretok blaga in zaščitne opreme.

Kot poudarjajo na Komisiji, je glavnina pristojnosti za spopadanje s koronavirusom (javno zdravje, meje, fiskalna politika) v pristojnosti posameznih držav, Komisija pa angažira vse instrumente, ki jih ima na voljo, da državam članicam pomaga zajeziti širjenje virusa in ublažiti njegov vpliv na gospodarstvo. Izpostavijo, da je bilo v ta namen v preteklem tednu na evropski ravni predloženih veliko konkretnih ukrepov.

Krovni dokument z usmeritvami je Evropska komisija predstavila 13. marca 2020, v prejšnjem tednu pa so ga dopolnjevali z dodatnimi odločitvami in konkretnimi predlogi – tudi v dialogu z državami članicami.

Z ohranjanjem celovitosti trga do potrebnih zalog

Namen dosedanjih ukrepov je zdravstvenim sistemom zagotoviti potrebne zaloge z ohranjanjem celovitosti EU notranjega trga ter proizvodnih in distribucijskih vrednostnih verig, podpreti trg dela, tako da kriza ne bo nesorazmerno prizadela prihodkov ljudi in delovnih mest ter da se preprečijo njeni trajni učinki, pa tudi podpreti podjetja ter zagotoviti likvidnost finančnega sektorja (da bo lahko ta še naprej financiral gospodarstvo) in državam članicam omogočiti odločno in usklajeno ukrepanje z izkoriščanjem popolne prožnosti okvirov za državne pomoči in fiskalnega okvira (Pakta za stabilnost in rast).

Vse doslej sprejete ukrepe lahko najdete tukaj.

Tako je na primer Evropska komisija med drugim prepovedala enostranski izvoz zaščitne opreme izven EU in prekinila izvozne prepovedi znotraj EU, ki so jo uvedle nekatere članice, sprejela je smernice za nadzor na mejah in nasvete za izvajanje smernic glede upravljanja meja (z njimi želi zagotoviti pretok tovora po EU in nadaljnje delovanje dobavnih verig na ravni EU).

Določila je, da morajo mednarodne mejne prehode znotraj vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) države organizirati kot mejne prehode z »zelenimi voznimi pasovi«, ki bi morali biti odprti za vsa tovorna vozila ne glede na to, kakšno blago prevažajo, prehod meje pa ne bi smel trajati več kot 15 minut. Določila je tudi smernice za operativne in organizacijske ukrepe za ohranitev bistvenih prometnih tokov, med drugim sanitetnega materiala in zdravstvenega osebja.

Da bi pospešili proizvodnjo zaščitne opreme in osebno varovalno opremo, so evropski standardi za medicinsko opremo zdaj prosto dostopni. Ta ukrep bo podjetjem iz EU in tretjih držav, ki so pripravljeni proizvajati te izdelke, pomagal hitreje zagnati proizvodnjo izdelkov in pošiljati izdelke na notranji trg, obenem pa naj bi zagotovil visoko stopnjo varnosti in zanesljivosti. Omogočili bodo tudi skupno javno naročilo in nabavo medicinske zaščitne opreme v imenu 25 držav.

Zgolj enemu podjetju do 80 milijonov evrov za razvoj cepiva proti Covid-19

Med drugim se je Evropska komisija odločila tudi za krepitev financiranja raziskav, cepiva, zdravljenja in diagnostike za koronavirus Covid-19. Izbrala je 17 projektov, ki na bi raziskali virus Covid-19 in možno zdravljenje, ki jih bo podprla s 47,5 milijona evrov. V tesnem sodelovanju z industrijo pa je že zbrala 140 milijonov evrov javnih in zasebnih sredstev za podporo nujnih raziskav. Nemškemu podjetju CureVac je ponudila do 80 milijonov evrov finančne podpore za pomoč pri razvoju in proizvodnji cepiva proti koronavirusu v Evropi.

Poleg že dovoljenih še dodatni možni ukrepi

Za blaženje socialno-ekonomskih posledic pandemije lahko države v skladu z obstoječimi pravili EU oblikujejo obsežne podporne ukrepe, kot so na primer subvencije plač, začasna ustavitev plačila davkov od dohodkov pravnih oseb in davkov na dodano vrednost ali socialnih prispevkov, neposredna finančna podpora potrošnikom, pomoč podjetjem, ki se soočajo s pomanjkanjem likvidnosti in potrebujejo nujno pomoč za reševanje ter povrnitev škode podjetjem, ki so jo povzročili izjemni dogodki. Hkrati s temi dovoljenimi podpornimi ukrepi, pa je Komisija 19. marca 2020 sprejela še začasni okvir, ki državam članicam omogoča, da še dodatno podprejo gospodarstvo v času izbruha koronavirusa in pri tem uporabijo vso prožnost, ki je predvidena v pravilih o državni pomoči.


Začasni okvir naj bi veljal do konca decembra 2020, v njem pa je določenih pet vrst pomoči:

·         neposredna nepovratna sredstva, selektivne davčne ugodnosti in predplačila: države članice bodo lahko vzpostavile sheme, s katerimi bodo posameznemu podjetju lahko zagotovile do 800.000 evrov, da bi to pokrilo nujne likvidnostne potrebe;

·         državna jamstva za posojila, ki jih podjetja najamejo od bank: države članice bodo lahko zagotovile državna jamstva za zagotovitev, da bodo banke še naprej zagotavljale posojila strankam, ki jih potrebujejo;

·         subvencionirana javna posojila podjetjem: države članice bodo lahko podjetjem odobrile posojila z ugodnimi obrestnimi merami. Ta posojila lahko podjetjem pomagajo pokriti takojšnje potrebe po obratnih sredstvih in naložbah;

·         zaščitni ukrepi za banke, ki državno pomoč usmerjajo v realno gospodarstvo: nekatere države članice nameravajo graditi na obstoječih posojilnih zmogljivostih bank in jih uporabiti kot sredstvo za podporo podjetjem, zlasti malim in srednjim podjetjem. V okviru je poudarjeno, da se taka pomoč obravnava kot neposredna pomoč strankam bank, ne pa bankam samim. Okvir podaja tudi napotke, kako zagotoviti minimalno izkrivljanje konkurence med bankami;

·         kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov: okvir uvaja dodatno prožnost glede tega, kako dokazati, da so nekatere države netržna tveganja, s čimer omogoča, da država po potrebi zagotovi kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov.


Za omogočanje likvidnosti milijarda evrov garancij

Da bi zagotovili likvidnost podjetjem v času epidemije Covid-19, bo v prihodnjih tednih iz proračuna EU (iz obstoječih programov kot sta COSME, InnovFin ter EFSI jamstvo) v Evropski investicijski sklad (EIF) prerazporejeno dodatno jamstvo za milijardo evrov garancij kot spodbudo bankam, da malim in srednje velikim podjetjem zagotovijo likvidnost. Tako naj bi mobilizirali dodatno financiranje obratnega kapitala v višini osem milijard evrov in pomagali vsaj 100.000 evropskim podjetjem.

Da bi zaščitili delavce pred brezposelnostjo in izgubo dohodka, je Komisija pripravljena podpreti države članice zlasti s spodbujanjem shem skrajšanega delovnika ter programov izpopolnjevanja in prekvalificiranja, ki so se v preteklosti izkazali za učinkovite. Poleg tega bo še pospešila pripravo zakonodajnega predloga za evropski sistem pozavarovanja za primer brezposelnosti, s katerim želi podpreti politike držav članic. Države si v času epidemije Covid-19 lahko pomagajo tudi s sredstvi Evropskega socialnega sklada in z njimi podprejo sheme skrajšanega delovnega časa, nadomestilo za starše, ki zaradi zagotavljanja varstva za otroke ne morejo hoditi v službo, nadomestilo za vodje izobraževanj, katerih usposabljanja so bila odpovedana. Sklad lahko sofinancira tudi zaposlovanje dodatnega kadra v zdravstvu ali nakup zdravstvene opreme, izvajaje storitev skupnosti za starejše in podobno.

Odpuščeni delavci in samozaposlene osebe bi lahko dobili podporo iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji. V letu 2020 je na voljo do 179 milijonov evrov.

Prerazporedili bodo kohezijska sredstva

V okviru naložbene pobude v odziv na koronavirus predlagajo prerazporeditev 37 milijard evrov iz kohezijske politike za boj proti novemu koronavirusu Covid-19. V ta namen naj bi se Komisija letos odrekla obveznosti, da od držav članic zahteva vračilo neporabljenega t.i. predfinanciranja za strukturne sklade za leto 2019. To pomeni osem milijard evrov iz proračuna EU, ki jih bodo države članice lahko uporabile za dopolnitev strukturnega financiranja v višini 29 milijard evrov po vsej EU. To naj bi povečalo obseg naložb v letu 2020 in pomagalo pri čimprejšnji porabi še nedodeljenih 29 milijard evrov kohezijskih sredstev iz programov kohezijske politike za obdobje 2014–2020, zlasti na področjih, ki potrebujejo hitro in prožno ukrepanje: zdravstveni sistemi, pomoč malim in srednje velikim podjetjem, trgu dela.

Za Slovenijo je v sklopu te nove naložbene pobude za odziv na koronavirus s strani Evropske komisije predvidenih 114 milijonov evrov (iz naslova neporabljenega predfinanciraja letu 2019), poleg tega pa še 86 milijonov evrov predfinanciranja za leto 2020.

Komisija je Evropski parlament in Svet pozvala, naj hitro odobrita predlog za to novo naložbeno pobudo, da bi ga lahko sprejeli v naslednjih dveh tednih; temu bo po potrebi sledilo še prilagajanje nacionalnih operativnih kohezijskih programov.

Predlagajo tudi razširitev področja uporabe Solidarnostnega sklada EU, in sicer z vključitvijo krize na področje javnega zdravstva. To bi omogočilo uporabo tega sklada za najbolj prizadete države članice. V Solidarnostnem skladu EU je v letu 2020 voljo do 180 milijonov evrov.

 

Nazaj na kategorijo gospodarstvo.
(Visited 119 times, 7 visits today)