Medtem ko energetski sektor opozarja na nujnost hitrega prehoda na obnovljive vire, del kmetov in naravovarstvenikov opozarja na izgubo rodovitnih površin in spremembe krajine.
Tudi v Sloveniji se razprave o sončnih elektrarnah na odprtih površinah zadnje mesece krepijo, predvsem zaradi novih projektov in pritiskov za hitrejše umeščanje obnovljivih virov energije.
Evropska komisija želi do leta 2030 močno povečati proizvodnjo sončne energije, saj jo vidi kot enega ključnih odgovorov na podnebno krizo in zmanjševanje odvisnosti od fosilnih goriv. Prav zato številne države pospešujejo umeščanje sončnih elektrarn tudi na območja, ki so bila doslej namenjena predvsem kmetijstvu.
Strokovnjaki opozarjajo, da je prostora na strehah, parkiriščih in industrijskih območjih pogosto premalo za vse načrtovane kapacitete, zato pritisk na odprte površine narašča.
Kmetje opozarjajo na izgubo najboljših zemljišč
Kmetijske organizacije, med njimi KFZS, opozarjajo, da bi lahko dolgoročno izgubljali kakovostna kmetijska zemljišča, posebej na ravninskih območjih z dobro osončenostjo.
Po njihovem mnenju bi morale imeti prednost:
- strešne sončne elektrarne
- degradirana območja,
- parkirišča,
- industrijske cone,
- opuščena zemljišča.
Skrbi jih predvsem možnost, da bi energetski projekti zaradi višjih zaslužkov izrivali kmetijsko dejavnost. (
Agrivoltaika: lahko paneli in kmetijstvo sobivajo?
Kombinacija kmetijske pridelave in sončnih panelov na isti površini pa je morda odgovor na te dileme.
Raziskave kažejo, da lahko pri nekaterih kulturah paneli celo zmanjšajo izsuševanje tal in zaščitijo rastline pred vročinskimi valovi ter točo.
V določenih primerih so raziskovalci agrofotovoltaike zaznali:
- boljše zadrževanje vlage v tleh,
- manj temperaturnega stresa,
- manjšo porabo vode,
- dodatni prihodek za kmetije.
A vplivi so močno odvisni od vrste kulture, višine panelov, gostote postavitve ter lokalnega podnebja.
Naravovarstveniki opozarjajo na vpliv na krajino in habitate
Okoljske organizacije, npr. BirdLife Rurope opozarjajo predvsem na velike sončne elektrarne na naravno pomembnih območjih in traviščih z visoko biodiverziteto.
Po njihovem mnenju lahko obsežni energetski projekti povzročijo fragmentacijo habitatov, izgubo travniških vrst, spremembe krajine in dodatne pritiske na naravo.
Evropska komisija zato poudarja, da bi morale države prednostno razvijati sončne elektrarne na že pozidanih in degradiranih površinah.
