Po posodobljenem celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN) naj bi Slovenija do leta 2033 ukinila rabo premoga za proizvodnjo elektrike, že do leta 2030 pa naj bi dosegla vsaj 55-odstotni delež obnovljivih virov energije (OVE).
Kje smo danes?
Kot so ob tednu trajnostne energije (10. – 12. junija) sporočili iz Statističnega urada Republike Slovenije (SURS), so v letu 2023 v Sloveniji OVE predstavljali 25,1 % bruto končne rabe energije. Največji odstotek je sicer prispevala hidroenergija (78,2 %), tej pa je s 16,7 % sledila sončna energija.
Potrebna bodo vlaganja v hranilne sisteme
Ker pa so OVE manj zanesljivi od fosilnih virov, je ob povečevanju njihovega deleža potrebna tudi krepitev infrastrukture za shranjevanje. Tako naj bi se po načrtu države v prihodnosti pospešila tudi izgradnja sistemov za hranjenje električne energije, kar bo poskrbelo za kapacitete, ki bi zadoščale porabi. Tako se bo spodbujala gradnja tovrstnih sistemov k novim velikim sončnim elektrarnam ter k toplotnim črpalkam in v sisteme daljinskega ogrevanja in hlajenja.
Celovit razvoj energijskega omrežja bo po pričakovanjih NEPN zahteval dodatne človeške, tehnične in seveda finančne vire. Tako naj bi se lažje in učinkoviteje nadaljevala vlaganja v vključevanje toplotnih črpalk, e-mobilnost in solarizacijo streh ter uvajanje tudi ostalih OVE v javnem sektorju.
