Škoda na infrastrukturi
Kot je za našo lansko revijo Energetika opozorila klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, je v energetski panogi ena ključnih posledic podnebnih sprememb škoda, ki nastane na daljnovodih zaradi ekstremnih vremenskih pojavov. Elektro podjetja bi zato morala graditi na vreme odpornejšo infrastrukturo ter razmišljati tudi o premeščanju električnih vodov pod zemljo.
»Ob tem morajo upoštevati tudi plazovitost terena in poplavno ogroženost, kar pomeni zelo pametno umeščanje v prostor, četudi so stroški zato večji,«
je še poudarila sogovornica.
Povečane potrebe po elektriki
Drugi ključen izziv so zaradi poletnih vročinskih valov povečane potrebe po energiji zaradi hlajenja stavb. Pogostejša in intenzivnejša raba naprav za hlajenje privede do hudih preobremenitev omrežja. Slednje je že tako pod večjim pritiskom ob stopnjevanju deleža obnovljivih virov v energijski mešanici, saj so v primerjavi s klasičnimi viri manj zanesljivi in veliko bolj odvisni od vremenskih razmer.
Pomanjkanje vode zaradi suš
Na področju hidroenergetike težavo predstavljajo suše, ki bodo zahtevale nadgradnjo zadrževalnikov in drugačno upravljanje z vodo, na dolgi rok pa bo prizadeta tudi proizvodnja lesne biomase za kurjavo.
»Les kot energent bo pomemben, a naši gozdovi so ranljivi, tako na škodljivce kot na požare,« je še opozorila sogovornica.
Kakšne so posledice podnebnih sprememb za energetiko?
- Vremenske ujme → škode na infrastrukturi
- Vročinski valovi → povečana poraba energije za hlajenje
- Intenzivne suše → manjša proizvodnja v hidroelektrarnah in okrnjena proizvodnja lesne biomase
Več je treba vlagati v dolgoročne rešitve
V zadnjem času je bilo sicer veliko narejenega na področju uvajanja obnovljivih virov energije in sprotnega reševanja izzivov, a kot je poudarila klimatologinja, se še vedno premalo vlaga v raziskovanje in inovacije na področju preprečevanja škod na dolgi rok. Poleg povečevanja energijske pismenosti in vključevanja prebivalstva v načrtovanje novih sistemov bi morala energetska podjetja po njenem težiti tudi k ukrepom za zmanjšanje rabe energije ter podpirati zeleno infrastrukturo v mestih, s čimer bi se zmanjšali učinki vročine in poplav.
»Zagotoviti bi morali, da so nove stavbe in energetska infrastruktura zgrajene v skladu s prihodnjimi podnebnimi razmerami, da se izognejo dragemu naknadnemu opremljanju,«
je še dodala Kajfež Bogataj.
